|
VELIKI IN MALI
Ste že imeli v rokah knjigo misleca in filozofa, argentinskega Slovenca Milana Komarja Red in misterij? Ali pa izjemno knjigo Ericha Neumanna Ustvarjalni človek? Ali pa morda knjigo francoskega filozofa Jacquesa Maritaina Človek in država? Ali pa ste morda na vsa tri vprašanja odgovorili negativno? Pojdimo še naprej. Ste si domači s knjigo indijskega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Amartya Sene Ekonomija in blaginja? Vam je kaj blizu naslov Rolanda Barthesa Fragmenti ljubezenskega diskurza? Ali pa, morda še za odtenek bolj provokativno, ste se v zadnjem času kaj spoznali z Erotizmom Georgea Bataillea? Še zmeraj nič? Ja, čas je za odgovore. Prve tri knjige so izšle v filozofsko humanistični zbirki Claritas, ki deluje pod okriljem Študentske založbe, druge tri pa so iz rdeče zbirke založbe *cf, ki izdaja prvovrstna družboslovna dela najpomembnejših svetovnih piscev. Ja, tudi klasifikacija knjižne zbirke Premiera je skopirana oziroma nekako privzeta po konceptu založbe. Zakaj? Zato, ker smo pri naši založbi njihovi veliki feni. Zakaj? Ker je njihova pisarna komaj kaj večja od dvajset kvadratnih metrov, ki večinoma služi kot skladišče vseh knjig in ker imajo zgolj en že kar precej zastarel računalnik pa kljub temu izdajajo vrhunske knjige, pred katerimi se lahko samo priklonimo.
Na slovenskem založniškem trgu je Goljat in množica Liliputancev. Največja in najmočnejša je seveda Mladinska knjiga, kar pa seveda ni njena krivda, saj je to edini pravi ostanek nekdanjega velikega založniškega trojčka. Mladinska knjiga ni toliko dominantna po številu izdanih naslovov (približno desetino vseh naslovov je njenih), kot po tržnem deležu, ki ga ima pri prodaji knjig na naših tleh. Skoraj dve petini knjižnega prihodka na slovenskem trgu je ustvarjenega z njenimi knjigami, pri čemer je Mladinska knjiga izrazito močna pri otroških in mladinskih knjigah, pri ostali literaturi pa ima v prihodnjem programu le nekaj manj komercialnih in izvirnih leposlovnih del. To je s poslovnega vidika sicer spretno in najbrž tudi pravilno zamišljen program, ki pa hkrati vodi k temu, da zahtevnejši naslovi vse bolj in bolj padajo na manjše založbe, ki pa nimajo svojih knjigarn. Te naslove to že v osnovi precej marginalizira. Ni kalkulacije, bi rekli njihovi komercialisti za vsako od zgornjih šestih knjig, tudi če dobimo subvencijo (ki so jo te knjige dobile). Konkretno to pomeni da te knjige niso naprodaj skorajda nikjer, saj še za precej bolj komercialne naslove po vse manjših in z vse več drugega blaga natrpanih knjigarnah vse manj prostora. Knjige pridejo na njihove police za mesec, dva, potem pa se vrnejo k založniku. Tu ne govorimo o največjih ljubljanskih knjigarnah, temveč o tistih po drugih večjih in srednjih slovenskih krajih. Hkrati pa so prodajni pogoji, po katerih Mladinska knjiga nudi svoje knjige drugim knjigarnam, praviloma slabši od pogojev drugih, manj komercialnih založb. Knjigarne so zato v končni fazi zmeraj pred večno dilemo: ali prodajno pospeševati bolj komercialne knjige, pri katerih zaslužijo manj ali pa se potruditi in skušati prodati manj komercialne naslove, ki gredo veliko teže v promet, prinašajo pa večji dobiček. Knjigarne se ponavadi odločijo za prvo možnost. In, zato, tudi zato dragi bralci, za zgornje knjige po vsej verjetnosti še niste slišali. Čeprav je večina več kot vredna vašega časa in vašega denarja.
 |
