|
NOVA SVETOVNA ZGODOVINA FILMA: ČAKALI SMO JO PETDESET LET!
Pa jo imamo! Novo, integralno Svetovno zgodovino filma, svežo, referenčno, razumljivo napisano, pregledno, 115 let gibljivih slik vseobsegajočo, od Prihoda vlaka na postajo (1895) do Avatarja (2009), od evropske in ameriške kinematografije do nigerijskega videobuma in eksperimentalnih filmov Andyja Warhola, od pregleda razvoja filma kot umetnosti v svojem narativnem smislu do njegove kulminacije v digitalno elektronski svet proti koncu prvega desetletja v tretjem tisočletju. Če ste zgrešili naše prejšnje pomembne prevode, denimo Knjigo o filmu (2007), imate priložnost, da nadoknadite zamujeno. Če niste bili z nami pri naši prvi in najmanjši prevedeni knjigi Ta veči bukvice od holivudarskih zguncarij (2001), v kateri je Roger Ebert, eden najbolj znanih svetovnih filmskih kritikov, zbral različne filmske klišeje, potem bodite vsaj pri Svetovni zgodovini filma, naši največji prevedeni knjigi, ki bo v naslednjih desetletjih pri nas le težko dobila enakovredno naslednico.
Če izhajamo iz dostopnejših anglosaških svetovnih zgodovin filma, smo lahko v zadnjih petnajstih letih izbirali med The Oxford History of WorldCinema History, ki je izšla ob stoletnici filma sredi devetdesetih, potem A History of Narrative Film avtorja Davida A. Cooka, ki pokriva »zgolj« igrani film, četrta izdaja pa je izšla leta 2004, zatem je tu A World History of Film, ki jo je napisal Robert Sklar, revidirana druga in za zdaj zadnja izdaja je izšla leta 2003, na koncu pa je še Svetovna zgodovina filma, ki sta jo napisala David Bordwell in Kristin Thompson. Ta je prvič izšla leta 1994, že tretja močno predelana in dopolnjena izdaja, pa je izšla lani.
Po nekajletnem razmišljanju, da bi morda nekoč izdali še integralno svetovno zgodovino filma, je bila njena osveženost en od pomembnih parametrov, zato smo se odločili prav za to knjigo. Produkcija take knjiga traja leto ali več, zato ni bilo smiselno izdajati že nekaj let starih knjig, ampak počakati na kako novo izdajo. Konec leta 2008 je David Bordwell objavil, da s Kristin Thompson pripravljata tretjo izdajo svojega že klasičnega dela o zgodovini filma Film: History: An Introduction. Glede na to, da je prvi del Bordwell-Thompsonove zgodovine filme (od načrtovanih treh knjig) že izšel leta 2000 pri Slovenski kinoteki (celotna knjiga takrat ni izšla), sem stopil v stik z Bordwellom, ki mi je potrdil, da knjiga izide na začetku leta 2009. Ko smo jo dobili v roke, je bilo povsem logično, da se, če se že lotimo svetovne zgodovine filma, lotimo prav Bordwell–Thompsonove verzije, saj smo imeli s tem tudi možnost, da poravnamo zgodovinski dolg. Zadnja integralna verzija zgodovine filma je v slovenščini izšla leta 1960 pri Cankarjevi založbi (Georges Sadoul, Zgodovina filma, knjigo je prevedel France Brenk in bil tudi avtor dodatka z naslovom Oris filma v Jugoslaviji), ki pokriva obdobje nekje do sredine 1950. let. Zgodovina filma I iz leta 2000 pa je v resnici segla zgolj do konca druge svetovne vojne, tako da je Sadoulova zgodovina filma časovno pravzaprav segala celo dlje, ne glede na to, da je izšla štiri desetletja prej. Da bi lahko razlikovali med različnimi knjigami, smo se na koncu odločili za spremembo naslova v Svetovno zgodovino filma, ki ga potrjuje tudi vsebina.
Kljub novi izdaji sem bil sam precej zadržan do te knjige, saj sem po svojih izkušnjah kar dobro vedel, za kakšno delo gre. Zato se gre na tej točki zahvaliti direktorju Slovenske kinoteke Stašu Ravterju, privržencu uresničevanja velikih projektov, ki ga kaka manjša knjiga preprosto ni zanimala. Tako je Slovenska kinoteka prispevala potreben zagonski kapital. Pozneje je knjigo na projektnih razpisih podprla Javna agencija za knjigo, z odkupom pa tudi Mestna občina Ljubljana ob Ljubljani kot svetovni prestolnici knjige. Brez podpore na več koncih bi ta knjiga težko izšla, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo.
Pri produkciji knjige smo izhajali iz prevoda prvega dela, ki je izšel pred desetletjem, in iz delovnega prevoda drugega dela, ki je ostal nenatisnjen. Pri prvih delih je sodelovalo šest prevajalcev: Saš Jovanovski, Mateja Valentinčič, Zdenko Vrdlovec, Veronika Klančnik, Varja Močnik in Zoja Skušek. Pri prevajanju zadnjih šestih poglavij in prevajanju velikega števila razlik med prvo in tretjo izdajo se je sedaj izkazal neumorni Branko Gradišnik. Knjigo sva strokovno pregledala z Zdenkom Vrdlovcem, Marcel Štefančič, jr. pa je poskrbel za pregled filmskih naslovov. Svetovno zgodovino filma, na kateri je uredništvo revij Premiera in Bukla delalo več kot pol leta (Matevž Rudolf, Jure Preglau, Matic Večko in Tina Šebenik, zunanja pomoč Žiga Valetič), smo naredili tudi za rojstni dan ob desetletnici revije Premiera in 200 njenih številkah ter za vse ljubitelje filma kot prevodni zaključek na področju temeljnih filmskih knjig. Z Renate Štrucl, s katero sva bila zraven od prve številke revije Premiera in od prve filmske knjige naprej, sva na koncu knjige zapisala, da je to zadnja velika prevodna filmska knjiga, ki sva jo, seveda s pomočjo različnih notranjih in zunanjih sodelavcev, »spravila skozi«. Zato lahko tisti, ki ste zamudili prednaročilo, Svetovno zgodovino filma za 39,90 namesto 59,90 evrov dobite še do konca maja, če jo naročite neposredno pri meni, na samo@umco.si. Srečno!
 |
