|
VRNITEV K IZVORU
Nedavno so pri enem od velikih ameriških filmskih studiev objavili novico, da bodo v prihodnje svoj filmski program delali zgolj iz nadaljevanj, adaptacij in superjunakov. To nas seveda privede do vprašanja, ali ne počnejo tega že sedaj. Odgovor je enostaven, da v večini primerov standardna hollywoodska filmska ponudba že sedaj vsebuje filme iz enega od prej navedenih segmentov. A vseeno obstaja pomembna razlika: eno je, če take filme že leta dobivaš na program in upaš, da bo nekoč boljše, drugo pa je, če recikliranje že videnega postane uradna strategija in stališče največjih svetovnih filmskih igralcev.
Vprašanje je, če se bo taka strategija lahko res udejanila v praksi, saj tudi ameriški studii na začetku letošnjega filmskega poletja ugotavljajo, da zanesljive blagovne znamke, kot sta Iron Man 2 in Shrek za vedno, na domačem trgu niso prinesle pričakovanega. Tudi ameriški gledalci imajo neko mejo tolerance, ki jo prehuda in prehitra reciklaža lahko preseže. Seveda pa ameriški studii poslujejo globalno, tako se seštevajo tudi njihovi prihodki, in vedno obstajajo veliki trgi, sedaj denimo Kitajska, Rusija in Indija, ki so zanje v fazi rasti in kjer za gledalce četrti del Shreka morda še vedno pomeni presenečenje in tako velik prihodek, da uravnoteži morebitne primanjkljaje na zrelih filmskih prizoriščih. Perzijski princ je tako denimo v Indiji poskrbel za največji otvoritveni vikend za studio Disney do sedaj.
Hkrati pa morajo lokalni odgovor na sedanjo globalno situacijo najti vsi manjši distributerji in prikazovalci. Za Slovenijo, kjer že nekaj časa na redni spored prihaja premalo filmov, je gotovo priložnost v tem, da se okrepi prikazovanje evropske in drugih kinematografij, saj veliko dobrih filmov iz tega področja k nam ne pride pravočasno. Poglejmo samo filmsko trilogijo po literarnih detektivskih mojstrovinah Stiega Larssona, ki se vse bolje prebirajo tudi pri nas in bi pri pravočasnem filmskem prikazovanju gotovo dobila soliden gledalski odmev. Sedaj, ko bo kmalu leto od zaključnega filmskega dela trilogije, je vse skupaj že manj interesantno in bolj primerno za kak filmski festival.
Seveda pa iz ameriške delavnice sanj tudi poleti vzleti kaj intrigantnega. Po lanskem Avatarju, ki je prebil vsaka pričakovanja, so oči filmoljubcev sedaj že uprte v znanstveno fantastično kriminalko Izvor (Inception) angleškega režiserja Christopherja Nolana. Ne brez razloga. Pri 40 letih se lahko ponaša z osupljivim opusom, ki se je začel leta 1998 z Zasledovanjem (Following), črno-belo miniaturko o pisatelju, ki zasleduje neznance, da bi dobil material za svoje pisanje. Svoj naslednji film, Memento (2000), je že posnel v Ameriki, v Svetovni zgodovini filma (2009, že na voljo po vseh boljših slovenskih knjigarnah) pa sta David Bordwell in Kristin Thompson o njem zapisala: »Pravo zmagoslavje scenaristične virtuoznosti je, da se vzvratno dogajanje Mementa drži hollywoodskega recepta s tremi dejanji, med prizori pa so lokalitetne povezave, ki gledalcu omogočajo, da lahko rekonstruira potek dogajanja. Memento je s svojim premešanim časom in dvoumnim koncem – oboje si je sposodil pri umetniškem filmu – postal zgled za to, kaj lahko naredi obhollywoodski film, ki si poišče ravnotežje z vpeljavo poznanih pripovednih konvencij.« Ja, človekovo mišljenje in razum sta za Nolana pomembni temi, kar je pokazal z odločitvijo za predelavo norveške Insomnie (2002) pa tudi Skrivnostne sledi, sicer zmodelirane po romanu, kjer si prevara in resnica iluzionistov že dolgo časa nista bili tako blizu. Batmanova reinkarnacija v njegovi režiji (Batman: Na začetku, 2005, Vitez teme, 2008, pripravlja še tretji del) je Nolanu dala izkušnjo upravljanja velikih produkcij, vse skupaj pa bo sedaj kulminiralo v Izvoru, kjer so tokratno mesto zločina misli. Posebna tehnologija namreč omogoča vstop v razum in dušo ter krajo določenih misli, za kar je velik ekspert Dom Cobb (Leonardo DiCaprio). Njegova veščina mu je na drugi strani odvzela možnost normalnega življenja, saj ga preganjajo po vsem svetu, dokler se mu ne ponudi priložnost za edinstveno in zadnjo nalogo, pri kateri mora misel oziroma idejo namesto kraje za spremembo vsaditi. Fizične meje pri tem filmu padajo kot že dolgo ne, meja med resničnostjo in fantazijo se bo pretakala v visokoproračunskih učinkih, ki bodo tudi scenaristično ustrezno podloženi (tako vsaj upajo tisti, ki nastajanje filma spremljajo že več kot leto dni). Produkcijska in ustvarjalna ekipa pred kamero in za njo je tako garancija, da iz kinodvorane ne bomo odšli razočarani. Ja, vrnitev k filmom, kot je Izvor, bi za Hollywood gotovo pomenila nekakšno vrnitev k svojemu izvoru, ki je hkrati omogočil tudi njegov nastanek.
 |
