|
FILMI, KI JIH NISMO VIDELI (TRDI ŽANRI)
S pet je čas za usodno vprašanje: kateri filmi, ki jih je Hollywood lansiral v prvi polovici leta, še niso prišli v naše koloseje, in verjetno tudi ne bodo? Danes si poglejmo, katerih trdožanrskih filmov nismo videli. Recimo, videli nismo akcijske komedije The Spy Next Door, v katerem je Jackie Chan spet kitajski superšpijon, ki ga posodijo ameriški tajni službi, toda tajne formule, ruski teroristi, Billy Ray Cyrus in otroci le ovirajo razgled na Jackijev fu. Bil bi proti. Tako kot bi bil proti akcijski komediji Cop Out, ki je ne odreši niti to, da jo pilotira Bruce Willis, niti to, da jo je posnel kultni Kevin Smith, čeprav Bruce igra to, kar mu najbolj leži – sarkastičnega, stoičnega, neortodoksnega policaja, le da ga tokrat ne mučijo teroristi, ampak mehiški mafijci, plus Seann William Scott, ki mu sune »nenadjebljivo« bejzbolsko sličico, s katero hoče financirati hčerino svatbo. Vse premalo ljudi je razumelo ta vic. Rekel bom le to: zbiralci pop memorabilie bejzbolske kartice ne bi zamenjali za to akcijsko komedijo. Tudi sam ne žalujem za njo, čeprav je pisanje o Willisovih samoponiževanjih vedno »guilty pleasure«, kakor tudi ne žalujem za kriminalko Brooklyn's Finest, za njeno dobro preveč občutno klišejsko odisejado treh newyorških policajev (Richard Gere, Don Cheadle, Ethan Hawke), ki jo je posnel Antoine Fuqua, toda to ni Dan za trening.
A če smo že pri akcijskih komedijah, potem bolj pogrešam MacGruberja, ekranizacijo – če si sploh lahko predstavljate! – 90-sekundnega skeča iz popularne, dolgožive, kultne TV-serije Saturday Night Live, v kateri svet rešuje totalno nekompetentni Will Forte, lunatični polbrat Slyja Stallonea, Arnolda Schwarzeneggerja in MacGyverja, ki je pripravljen potegniti vse tiče tega sveta, da bi »pobeglo« jedrsko konico, ki jo je sunil Val Kilmer, alias Dieter von Cunth (vau!), vrnil v matični silos – ali pa je vsaj pripravljen reči, da je to pripravljen storiti. Iskreno rečeno, idiotizem akcijskega rom-pom-poma osemdesetih bolje poskenira MacGruber kot Kevin Smith.
Will Forte je preživel brez kolosejev. Stripovski Kick-Ass, ki ga je produciral Brad Pitt in posnel Matthew Vaughn, avtor odličnega trilerja Zadnji posel, je prav tako preživel brez kolosejev, kar je škoda, saj je med mulcem, ki hoče postati superjunak z imenom Kick-Ass, in mulo, ki je že superjunakinja z imenom Hit Girl, toliko kemije, da ni moteč niti Nicolas Cage. Napovednik, v katerem je 11-letna Chloë Moretz, ki igra Hit Girl, siknila: »Okej, pizde, pokažite, kaj znate!«, je dvignil več prahu kot drugi pri nas neprikazani filmi, posneti po stripih, recimo The Losers, akcijski triler, v katerem tajna elitna ekipa komandosov – Sly bi jim rekel Plačanci, pa ne le zato, ker najraje jezdijo ducatija – išče tega, ki jo je potunkal (saj veste, igra ga vedno kak has-been, npr. Jason Patric), ali pa Jonah Hex, hardcore vestern, v katerem Josh Brolin – ožigosani, iznakaženi, napol mistični, križarski lovec na glave – sesuje Divji zahod in pobije vse moške razen ameriškega predsednika, ki ga očitno spominja na Sergia Leoneja.
Jonah Hex tako dobro kramlja z mrtvimi, da me ne bi presenetilo, če bi se na lepem pojavil v mračnem sci-fi trilerju Repo Men, v katerem mogočna bladerunnerska korporacija zasega notranje organe kreditno nesposobnih »klientov«, ali pa v Romerovem zombijskem šokerju Survival of the Dead, ki je nadaljevanje zombijskega šokerja Dnevnik živih mrtvecev, ki je bil nadaljevanje zombijskega šokerja Dežela živih mrtvecev, ki je bil nadaljevanje zombijskega šokerja Dan živih mrtvecev ki je bil nadaljevanje zombijskega šokerja Zora živih mrtvecev, ki je bil nadaljevanje zombijskega šokerja Noč živih mrtvecev, ki je še vedno ideal zombijskega šokerja in prapraded zombijskega šokerja Survival of the Dead, ki ga nismo videli, a obstaja upanje – jeseni je v Kinodvoru spet tradicionalna horror fešta, ki kar kliče po Romeru in zombijih. Film Survival of the Dead ni posnet po stripu, toda akcijski triler From Paris with Love, ki ga je režiral Pierre Morel, avtor Ugrabljene, in v katerem John Travolta očisti pariško podzemlje, polno pakistanskih teroristov, je tako slab, kot da je posnet po stripu. V resnici je tako slab, da bo morda dobil celo nadaljevanje, recimo From London With Love ali From Prague With Love, toda do Ljubljane bo franšiza gotovo crknila.
Okej, razumem, da mali trilerji, ki bolj dišijo po DVD-ju kot velikem platnu, recimo Formosa Betrayed (umor tajvanskega profesorja na ameriški univerzi, obdobje »Belega terorja«, po resnični zgodbi), Stolen Lives (po sledeh mumuficiranega otroškega trupla), The Killing Jar (kdo med nami, »ujetniki« obcestne restavracije, je psiho?), The Black Waters of Echo's Pond (še ena morilska igrica) in Don McKay (subnoir s fatalno Elisabeth Shue) nimajo ravno bajnega potenciala, toda Frozen – kul triler o treh smučarjih, ki obtičijo na alpski sedežnici, sredi belega terorja – zveni tako slovensko, da bi ga zlahka požrli. V resnici zveni tako slovensko kot odbiti, politično nekorektni eksploatacijski B-triler Gone with the Pope, v katerem štirje mali kriminalci načrtujejo genialno ugrabitev papeža – za njegovo izpustitev bo moral vsak katoliški vernik plačati pol dolarja. To zveni zelo futuristično, kar pa ni čudno: film je leta 1976 posnel barski pevec Duke Mitchell, ki ga ni nikoli zložil skupaj, po njegovi smrti leta 1981 pa je material dobil oskarjevski montažer Bob Murawski (Bombna misija), ki ga je potem sestavljal 15 let – do letos. Triler Gone with the Pope, pa tudi Bitch Slap, hiperaktivni akcijski B-film, v katerem so tri agresivne Rambete, Julia Voth, Erin Cummings in America Olivo, videti tako, kot da so pobegnile iz kakega seksploatacijsko-bleksploatacijskega filma sedemdesetih (tudi tako anonimno so videti, se razume), morda resda ni narejen za slovenske multiplekse, toda hej, če so lahko požrli Hudičeve jezdece, čisti akcijsko-seksploatacijski retro, potem bi lahko požrli tudi ta "gone-with-the-wind" subepos.
 |
