Johnny Cash, glasbeno in filmsko popotovanje
 


Samo Rugelj
FRANCOSKI
...

1. Maščevalci
2. Ulični ples 2
3. Zrcalce, zrcalce
4. Temne sence
5. Ameriška pita: Obletnica

1. Maščevalci
2. Temne sence
3. Think Lika a Man
4. Igre lakote: Arena smrti
5. Talisman

2012 (c) UMco  
studio meditas  


DAS KAPITAL
Marcel Štefančič, jr.

KONEC FILMA NOIR

Kaj potrebujete, če hočete posneti film noir? Ali natančneje, kaj potrebujete, če hočete posneti Malteškega sokola, Dvojno zavarovanje, Veliko vročino, Asfaltno džunglo, Poljub smrti, Morilce, Dotik zla, Telesno strast ali pa Srce angela? Jasno, potrebujete velemesto, recimo New York ... noč, temo, sence ... neonske napise ... morasto, mizantropsko, klavstrofobično atmosfero ... dež, vlažne ulice ... poceni hotel ... preteklost, ki noče umreti ... flashbacke in flashbacke v flashbacku ... skorumpirane policaje ... pasivne, impotentne, nihilistične, neheroične junake, ki čakajo, da jih ujame Usoda ... agonija, moralni kolaps in mentalni kaos ... nagonsko, demonično, strupeno, parazitsko femme fatale, ki ji pride ob strelu ... surove, cinične, sarkastične hard-boiled dialoge ... pištolo, telefon, viski ... in predvsem cigaretni dim. Ni filma noir brez cigaretnega dima. V filmih noir vsi vedno kadijo. Moški in ženske. Čike ugašajo drugega za drugim. Pepelniki so vedno polni. Prostori so polni dima, ki visi namesto tapet ali pa pleska – okej, rekel bi, da visi namesto atmosfere, toda ironija je v tem, da cigaretni dim atmosfero ustvari. Film noir je bil vedno kadilec, nikoli nekadilec. Še več – film noir je iz cigaretnega dima naredil estetsko pirueto. Tobačna industrija boljše reklame ni imela. In tudi če se je film dogajal na vlaku, je dim ostal – dim iz lokomotive, ki za sabo vleče tesne, klavstrofobične kupeje, je namreč itak izgledal kot cigaretni dim, ki za sabo vleče svet noir filma.

Tako kot si filma noir ne znamo predstavljati brez cigaretnega dima, si ga tudi ne znamo predstavljati brez New Yorka, ki je pojem urbanega mesta – in pojem filma noir. Toda film noir ima zdaj dve možnosti – da crkne ali pa da živi brez New Yorka. Specifično: New York je nedavno dobil najstrožji protikadilski zakon na svetu. Župan Michael Bloomberg, ultra magnat, nekdanji kadilec in bušist par excellence, je namreč sklenil, da kajenje izobči – in to brez milosti. Kajenje je tako povsod totalno prepovedano – v restavracijah, nočnih klubih, barih, pubih, na delovnih mestih in drugih javnih krajih, celo v elitnih cigarskih klubih zaprtega tipa. Do sedaj se je še toleriralo kajenje v “prostorih za kadilce” – nič več. Konec je oblačkov. Konec je s filmom noir. Vsaj tako se zdi. Nekaterim se zdi to represivno, nekaterim celo “stalinistično”, nekateri pa v tem vidijo naslednji korak v čiščenju javnega prostora in širjenju “protiteroristične” zakonodaje ter materializacijo bušistične postseptembrske mantre “ostanite doma, ne hodite ven, zunaj je nevarno”. Kjer ni dima, ni ognja.
Neverjetno pri tem pa je, kako ta novi zakon brezhibno funkcionira. Sploh ni treba pošiljati kontrol, policije, inšpektorjev – ljudje se sami cenzurirajo, še več, kadilci drug drugega svarijo, hej, da ne boš slučajno prižgal! Pazi, kajenje ni dovoljeno! Bolje rečeno, drug drugega nadzorujejo. Oblasti se tako sploh ni treba kazati. Ne, gospodarju – Velikemu bratu – ni treba intervenirati, niti mu ni treba kako drugače dajati vtisa, da gleda in nadzoruje, ampak lahko represijo povsem mirno prepušča ljudstvu – represivni aparat vedno potrebuje le dobre birokrate. V restavracijah na prostem je kajenje sicer še dovoljeno, toda pazite – če recimo pri eni mizi sedi več kot 25 % vseh gostov, potem kajenje za tisto mizo ni dovoljeno. Ja, natakarji štejejo goste in računajo odstotke. Z vnemo, resnostjo in pedantnostjo birokrata. Iskreno rečeno, gostov jim sploh ne bi bilo treba šteti – vnaprej se preštejejo kar sami, tako da samoobtoževanju ni ne konca ne kraja. Da bi bilo vse še lažje, so ceno cigaretam nabili do plafona in čez – škatlica čikov Marlboro stane 8 dolarjev, kar je 1.600 SIT. V sosednjem New Jerseyju jo lahko kupiš že za 3 dolarje. Šverc cveti – in tihotapci cigaret postajajo novi teroristi, novi evil-doerji. A če že ravno ne bo več manevrskega prostora za film noir, pa bi lahko kako vlogo dobil Demeter Bitenc, veliki tihotapec cigaret iz TV-serije Bratovščina sinjega galeba, jasno, v novi preobleki – zdaj bi lahko igral bandita, ki v New Yorku odpre prvi smoke-easy.










Umetnik je zmagovalec letošnje podelitve oskarjev. Kateri film je pa najbolj prepričal vas?


Drevo življenja
Grivasti vojak
Hugo
Polnoč v Parizu
Potomci
Služkinje
Umetnik
Zmagovalec