1. Obuti maček
2. Alvin in veverički 3
3. Podzemlje: Prebujenje
4. Pisma Sv. Nikolaju
5. Parada

1. The Grey
2. Podzemlje: Prebujenje
3. One for the Money
4. Red Tails
5. Samomorilec

 03. 02. 2012 - Znani rezultati javnih razpisov Slovenskega filmskega centra za leto 2011

V četrtek 2. februarja so na tiskovni konferenci Slovenskega filmskega centra v Kavarni Kinodvora predstavili rezultate programskega razpiza SCF-ja za leto 2011. V sofinanciranje so sprejeti naslednji projekti: Inferno, režiser Vinko Möderndorfer, celovečerni igrani film Adria Blues, režiser Miroslav Mandid, celovečerni igrani film Čefurji raus!, režiser Goran Vojnovid, celovečerni igrani film Dvojina, režiser Nejc Gazvoda, celovečerni igrani film Gremo mi po svoje 2, režiser Miha Hočevar, celovečerni igrani film Deklica in drevo, režiser Vlado Škafar, srednjemetražni dokumentarni film Pravica ljubiti, režiser Barbara Zemljič, kratki igrani film Rdeči in črni, režiser Janez Burger, kratki igrani film KOYAA – Roža, režiser Kolja Saksida, kratki animirani film Prav tako je bila predstavlljena nova zbirka DVD-jev slovenskega filma, ki pride v kratkem. Tokrat bodo na nosilcu DVD izšli naslednji filmi: Nepopisan list, režija Jane Kovačič, 2000 Oda Prešernu, režija Martin Srebotnjak, 2001 Slepa pega, režija Hanna Slak, 2002 Ljubljana, režija Igor Šterk, 2002 Ruševine, režija Janez Burger, 2003 Vir: Slovenski filmski center

 25. 01. 2012 - Razglasili nominacije za oskarje 2012

Ameriška akademija filmskih znanosti in umetnost je v torek 25. januarja objavila seznam nominiranih filmov, ki se bodo potegovali za letošnjo, že 84., podelitev oskarjev. Največ nominacij je prejela v 3D formatu posneta pustolovska družinska drama Hugo, pod katero se je podpisal ameriški režiser Martin Scorsese. Z desetimi nominacijami sledi tehnološko povsem drugačen film, črno-beli in nemi film Umetnik, ki se je, zanimivo, posvetil zlati dobi Hollywooda v času tehnološke spremembe, ko zvok začne izpodrivati neme filme. Tako kot smo danes priča prehodu filma v tretjo dimenzijo. Seznam nominacij v pomembnejših kategorijah Najboljši film: Drevo življenja Extremely Loud & Incredibly Close Grivasti vojak Hugo Polnoč v Parizu Potomci Služkinje Umetnik Zmagovalec Najboljši glavni igralec: Demián Bichir v filmu Better Life George Clooney v filmu Potomci Jean Dujardin v filmu Umetnik Gary Oldman v filmu Tinker Tailor Soldier Spy Brad Pitt v filmu Zmagovalec Najboljša moška stranska vloga: Kenneth Branagh v filmu My Week with Marilyn Jonah Hill v filmu Zmagovalec Nick Nolte v filmu Warrior Christopher Plummer v filmu Beginners Max von Sydow v filmu Extremely Loud & Incredibly Close Najboljša glavna igralka: Glenn Close v filmu Albert Nobbs Viola Davis v filmu Služkinje Rooney Mara v filmu Dekle z zmajskim tatujem Meryl Streep v filmu Železna lady Michelle Williams v filmu My Week with Marilyn Najboljša ženska stranska vloga: Bérénice Bejo v filmu Umetnik Jessica Chastain v filmu Služkinje Melissa McCarthy v filmu Dekliščina Janet McTeer v filmu Albert Nobbs Octavia Spencer v filmu Služkinje Najboljši animirani film: A Cat in Paris Chico & Rita Kung Fu Panda 2 Obuti maček Rango Najboljši režiser: Umetnik – Michel Hazanavicius Potomci – Alexander Payne Hugo – Martin Scorsese Polnoč v Parizu – Woody Allen Drevo življenja – Terrence Malick Najboljši tuji film: Bullhead - Belgija Footnote - Izrael In Darkness - Poljska Monsieur Lazhar - Kanada A Separation – Iran Najboljši scenarij: Umetnik – Michel Hazanavicius Dekliščina – Annie Mumolo in Kristen Wiig Margin Call – J. C. Chandor Polnoč v Parizu – Woody Allen Separation – Asghar Farhadi Najboljši scenarij po literarni predlogi: Potomci – Alexander Payne in Nat Faxon & Jim Rash Hugo – John Logan Marčeve ide – George Clooney & Grant Heslov in Beau Willimon Zmagovalec – Steven Zaillian in Aaron Sorkin, zgodba: Stan Chervin Tinker Tailor Soldier Spy – Bridget O'Connor & Peter Straughan

 24. 01. 2012 - Kinodvor uspešno v letu 2011

Kinodvor je v letu 2011 ponovno zabeležil rekordni obisk, ob vse večjem zanimanju za kakovostni film pa se povečuje tudi ponudba filmov v distribuciji. V letu 2011 se je na 1.734 javnih projekcijah v Ljubljani zvrstilo skupaj 96.364 gledalcev, kar je skoraj 25% več kot leto prej. Z namestitvijo digitalnega projektorja novembra lani pa je Kinodvor postal tudi prva kinodvorana v mreži slovenskih art kinematografov, opremljena za digitalno prikazovanje filmov na formatih najvišjega standarda. Največja uspešnica preteklega leta v Kinodvoru je lanskoletni zmagovalec festivala v Cannesu, Drevo življenja (Blitz Film & Video Distribution) Terrencea Malicka. Film si je ogledalo 7.139 gledalcev, obenem pa je postal Kinodvorov najbolj gledan film vseh časov (od ponovnega odprtja 1. oktobra 2008). Na drugo mesto se je s 3.207 gledalci zavihtel film Janeza Burgerja Circus Fantasticus (Cinemania group). Aleksandrinke (Vertigo/Emotionfilm) so bile še en slovenski film, ki se je znašel med petimi najbolj gledanimi filmi v Kinodvoru leta 2011. Pevčev dokumentarec - na festivalu slovenskega filma je prejel vesno za najboljši dokumentarec - si je ogledalo kar 2.446 gledalcev. Številka je še toliko bolj presenetljiva, saj je imel film v Kinodvorovi veliki dvorani le dve projekciji, potem pa je vse ostale gledalce nabral s predvajanjem v Mali dvorani, ki ima 21 sedežev. Mala dvorana je namenjena predvsem prikazovanju dokumentarcev in otroških filmov, sinhroniziranih v slovenščino. Na 326 projekcijah v letu 2011 je nabrala 4.728 obiskovalcev. Tretje mesto na lestvici gledanosti je s 3.077 gledalci pripadlo velikemu britanskemu avtorju Mikeu Leighu s filmom Še eno leto (Cinemania group). Na četrtem mestu so pristale že omenjene Aleksandrinke, peto mesto pa je zasedel Mali Nikec (Blitz Film & Video Distribution), ki je navdušil kar 2.098 gledalcev različnih starosti. Nikec je tudi najbolj gledan film preteklega leta v Kinobalonu, programu za otroke in mlade. Nagrajeni Kinodvorov program za otroke in mlade Kinobalon je na 161 rednih in 132 šolskih projekcijah zabeležil 20.402 gledalcev, približno 450 udeležencev pa se je zvrstilo še na brezplačnih dogodkih in delavnicah brez izdanih vstopnic. Temu je treba dodati še 2.059 gledalcev na 24 projekcijah, ki jih je Kinobalon izvedel v drugih kinematografih Art kino mreže Slovenije v sklopu nacionalnih projektov Kinobalon gostuje in Kinobalon na Kino Otoku. Novost Kinobalona je projekt, ki promovira otroško filmsko ustvarjalnost. Potujoči Kinobalon je mini kino za otroke, ki lahko odpotuje na najrazličnejše konce mesta. V njem prikazuje kratke animirane, dokumentarne in igrane filme, ki so jih otroci ustvarili na Kinobalonovih filmskih delavnicah v Kinodvoru. Film pod zvezdami, zdaj v sodelovanju z novim javnim zavodom Ljubljanski grad, je že uveljavljena poletna stalnica, brez katere si filmskega poletja v prestolnici ne predstavljamo več. Lanskoletna edicija je postregla z rekordnim številom premier – kar 8 smo jih našteli, prvič pa je svoje mesto v programu našla tudi kinotečna klasika, Vse, kar dovoli nebo. Filme pod zvezdami si je letos ogledalo 11.408 gledalcev. Kinodvor gosti tudi dva vodilna ljubljanska filmska festivala: LIFFE (producent festivala je Cankarjev dom) in Animateko (producent festivala je Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta). Število gledalcev se je na LIFFovskih projekcijah v Kinodvoru lani nekoliko znižalo (6.665 gledalcev na 60 projekcijah), na Animateki pa rahlo zvišalo (4.147 gledalcev na 49 projekcijah). V letu 2011 je Kinodvor postal prva in zaenkrat edina digitalno opremljena kinodvorana obeh festivalov. Poleg filmskih projekcij, ki jih je Kinodvor organiziral v obeh kinodvoranah in na prostem, smo pripravili tudi številne posebne dogodke, za katere ne izdajamo vstopnic (okrogle mize in predavanja, razstave, različni festivalski dogodki, otroške ustvarjalne delavnice, vključno s komercialnimi najemi prostorov itd.), ki jih je v letu 2011 obiskalo več kot 4.000 obiskovalcev. V prvih treh letih delovanja javnega zavoda je tako Kinodvor skoraj podvojil pričakovani letni obisk, zanimanje za kakovosten filmski program v središču mesta narašča, Kinodvor pa je postal živahen center filmske kulture, kjer se poleg filmov v distribuciji zvrstijo raznoliki in številni filmski dogodki ter mednarodni festivali. Vse večje je tudi zanimanje vzgojno-izobraževalnih institucij za filmsko-vzgojni program Kinobalona, ta pa je v zadnjih dveh letih pomembno prispeval k nacionalnemu programu kulturne vzgoje z izvedbo regijskega projekta Kinobalon gostuje, ki je primer dobre prakse razširil po vsej Art kino mreži Slovenije. Spričo naraščajočega obiska in ponudbe kakovostnih filmov je Kinodvor konec leta 2011 redni filmski spored razširili še z dodatnimi termini za zgodnje popoldanske in pozno večerne projekcije. Kinodvor se za sodelovanje pri doseganju letnih rezultatov zahvaljuje vsem podpornikom, pokroviteljem, partnerjem in soorganizatorjem, ki sodelujejo pri oblikovanju programa mestnega kina. Vir: Kinodvor

 23. 01. 2012 - Premiera filma Med mano, tabo in bogom ter večer kratkega avtorskega filma Tomaža Gorkiča

Bodite priča slovenskemu žanrskemu filmu, ki ni socialna drama, temveč horor in triler! V Kinu Šiška, 28. januarja ob 20h. Tomaž Gorkič, rojen v prvi polovici sedemdesetih let preteklega tisočletja, večkrat nagrajen – zadnja je padla Zlata motorka – ter cenjeni filmski ustvarjalec pogrošnih stvaritev gibljive slike, je po nekaj letih milozvočnega ustvarjanja poetike sedme umetnosti s pomočjo sodelavcev Blade 666 Productions in Strup Produkcije, ustvaril novo filmsko delo, imenovano Med mano, tabo in bogom. Razsežnosti zgodb in filmsko poetiko Tomaža Gorkiča ste že lahko spoznali s filmi Veriga mesa, Dvigalo, Žrtev, Sendvič ali Zeleni dim, ki bodo pospremili premiero. Na večeru horor in triler manifestacije bo pred projekcijami nastopila frakcija gledališke skupine Dejmo stisnt teater z najnovejšo dramsko uprizoritvijo, iskrivo imenovano 666 Productions: V krvi. Po projekcijah pa bo raven kulture zavesti nadgradil še gostujoči umetnik Dj fastfood.

 18. 01. 2012 - Češko-slovenska koprodukcija Mlada noč v programu berlinskega festivala

V program letošnjega filmskega festivala v Berlinu je festivalska komisija izbrala le en češki film, ki ga je v češko-slovenski koprodukciji posnel sedemindvajsetletni slovenski režiser Olmo Omerzu. Olmo Omerzu se bo v Berlinu v prestižni sekciji Forum predstavil s celovečernim absolventskim filmom z naslovom Příliš mladá noc (Mlada noč), s katerim je lani končal študij na praški FAMU. Omerzu je bil za svoje študentske filme večkrat nagrajen na festivalih (predvsem za srednjemetražni film Drugo dejanje, ki je doživel tudi distribucijo po kinematografih na Češkem in med drugim prejel posebno nagrado za režijo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu). Z uvrstitvijo na berlinski filmski festival Berlinale je potrdil, da spada v obetavno generacijo filmskih režiserjev, katerih delo je treba spremljati. Zgodba filma Příliš mladá noc (Mlada noč) pripoveduje o dveh mladih, dvanajstletnih fantih, Baluški in Řezaču, ki se dan po novem letu bolj ali manj po naključju znajdeta v stanovanju treh mladih odraslih. Tu doživita svoje prvo srečanje z ljubeznijo in seksualnostjo. Preživita noč in pozabita na čas ter na to, da ju lahko kdo pogreša, oziroma ne vesta, da ju medtem že išče policija. Za trenutek pozabita, da sta še vedno otroka. Pijeta in se zaljubljata, bruhata ter izgubljata pamet v »brezsramnem in razuzdanem« svetu, ki ga živijo David, Kateřina in Štepan. »Rad delam z igralci. V filmu smo skupaj raziskovali in odpirali temo izgube ljubezenskih idealov na račun povsem 'mehanične seksualnosti' oziroma spolnosti, v katero ni vpletena ljubezen. Demistificirana seksualnost in njen brutalni nastop pa se v filmu pokažeta tudi kot maska negotovosti in obrambni mehanizem pred nežnostjo,« opisuje Olmo Omerzu in še doda: »To ni klasična zgodba o otroštvu niti običajen film o odraščanju, gre bolj za nekakšno alegorijo, pri čemer se moški in ženski arhetipi odpirajo, med drugim tudi v otroškem svetu. Meja med otroškim in odraslim svetom sicer obstaja, vendar jo tako greh kot nedolžnost zlahka prestopata, ne meneč se za družbene prepovedi in tabuje.« Film bo svetovno premiero doživel v Berlinu, 13. februarja, ob desetih zvečer, sledile pa bodo še tri projekcije za javnost. Film v češko distribucijo vstopa 22. marca. Nekaj manj kot sedemdeset minut trajajoči film obetavnega režiserja Olma Omerzuja je nastal po scenariju Bruna Hájka, ki ga je nato Omerzu skupaj z Jakubom Felcmanom predelal v končno podobo filma. Film je nastal v produkciji Endorfilma, kopruducenti pa so Studio FAMU, slovenska producentska hiša Arsmedia (Franci Zajc, Boštjan Ikovic) in Češka televizija. Film sta podprla Državni fond za podporo in razvoj češke kinematografije in Slovenski filmski center. Vir: Arsmedia

 16. 01. 2012 - Podelili zlate globuse

Združenje tujih dopisnikov v Hollywoodu je v nedeljo podelilo zlate globuse za dosežke na področju filma in televizije. Že 69. podelitev, ki je potekala v nedeljo 15. januarja, je vodil britanski komik Ricky Gervais. Seznam nominirancev in prejemnikov nagrad (označeno s krepkim besedilom): Najboljši film – drama Grivasti vojak Hugo Marčeve ide Potomci Služkinje Zmagovalec Najboljša igralka v drami Glenn Close – Albert Nobbs Viola Davis – Služkinje Rooney Mara – Dekle z zmajskim tatujem Meryl Streep – Železna dama Tilda Swinton – Pogovoriti se moram o Kevinu Najboljši igralec v drami George Clooney – Potomci Leonardo DiCaprio – J. Edgar Michael Fassbender – Sramota Ryan Gosling – Marčeve ide Brad Pitt – Zmagovalec Najboljši film – komedija ali muzikal 50/50 Dekliščina My Week With Marilyn Polnoč v Parizu Umetnik Najboljša igralka v komediji ali muzikalu Jodi Foster – Carnage Charlize Theron – Young Adult Kristen Wiig – Dekliščina Michelle Williams – My Week With Marilyn Kate Winslet – Carnage Najboljši igralec v komediji ali muzikalu Jean Dujardin – Umetnik Brendan Gleeson – Policist Joseph Gordon-Levitt – 50/50 Ryan Gosling – Ta nora ljubezen Owen Wilson – Polnoč v Parizu Najboljši animirani film Tintin in njegove pustolovščine: Samorogova skrivnost Rango Artur Božiček Avtomobili 2 Obuti maček Najboljši tuj film The Flowers of War In the Land of Blood and Honey The Kid With a Bike A Separation Koža, v kateri živim Najboljša stranska igralka v celovečernem filmu Berenice Bejo – Umetnik Jessica Chastain – Služkinje Janet McTeer – Albert Nobbs Octavia Spencer – Služkinje Shailene Woodley – Potomci Najboljši stranski igralec v celovečernem filmu Kenneth Branagh – My Week With Marilyn Albert Brooks – Drive Jonah Hill – Zmagovalec Viggo Mortensen – Nevarna metoda Christopher Plummer – Beginners Najboljši režiser Woody Allen – Polnoč v Parizu George Clooney – Marčeve ide Michel Hazanavicius – Umetnik Alexander Payne – Potomci Martin Scorsese – Hugo Najboljši scenarij Michel Hazanavicius – Umetnik Nat Faxon, Alexander Payne, Jim Rash – Potomci George Clooney, Grant Heslov, Beau Willimon – Marčeve ide Woody Allen – Polnoč v Parizu Stan Chervin, Aaron Sorkin, Steven Zaillian – Zmagovalec Najboljša glasba Ludovic Bource – Umetnik Abel Korzeniowski – W.E. Trent Reznor and Atticus Ross – Dekle z zmajskim tatujem Howard Shore – Hugo John Williams – Grivasti vojak Najbojša izvirna pesem "Hello Hello" – Gnomeo in Julija Glasba: Elton John Besedilo: By: Bernie Taupin "Keeper, The" – Machine Gun Preacher Glasba in besedilo: Chris Cornell "Lay Your Head Down" – Albert Nobbs Glasba: Brian Byrne Besedilo: Glenn Close "Living Proof, The" – Služkinje Glasba: Thomas Newman, Mary J. Blige, Harvey Mason, Jr. and Damon Thomas Besedilo: Mary J. Blige, Harvey Mason, Jr. and Damon Thomas "Masterpiece" – W.E. Glasba in besedilo: Madonna, Julie Frost and Jimmy Harry Najboljša televizijska serija – drama Ameriška grozljivka Boss Homeland Igra prestolov Imperij pregrehe Najboljša televizijska serija – komedija Enlightened Episodes Glee New Girl Sodobna družina

 05. 01. 2012 - Film Parada uvrščen na Mednarodni filmski festival v Berlinu

Film Srdjana Dragojevića PARADA bo imel svetovno premiero v februarju na Mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu v tekmovalnem programu Panorama. Po pregledu več tisoč filmov, so objavili prvo tretino filmov, med katero se je uvrstila tudi nova uspešnica srbskega režiserja Srdjana Dragojevića Parada. Komična drama bo s tem prestižnim festivalskim predvajanjem doživela tudi svojo svetovno premiero. Kategorija Panorama bo v svojem glavnem programu, Panorama Special in Panarama Dokumente predvajala okoli 50 filmov. Berlinale bo potekal od 9. do 19. februarja, natančnejše urnike predvajanj pa bodo objavili konec tega meseca. Parada je nastala v koprodukciji držav Srbije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Slovenski koproducent je Forum Ljubljana. V Srbiji je bila premiera 31.oktobra, ki so ji sledile premiere v vseh večjih mestih držav koproducentov. 21. decembra 2011 se je ekipa ustvarjalcev premierno predstavila v Ljubljani, s čimer je pospremila film po slovenskih kinematografih. Zgodba filma govori o homofobičnem bivšem kriminalcu in vojnem veteranu Limunu, ki se znajde v kočljivem položaju: v sodelovanju z gejevskimi aktivisti mora zaščititi parado ponosa v Srbiji. Parada na tragikomičen način pripoveduje zgodbo o dveh nasprotujočih si svetovih v današnji srbski družbi: o tradicionalni, konzervativni in homofobični večini ter liberalni, moderni in svobodomiselni manjšini. Režiser Srdjan Dragojević o filmu pravi: "Film je iskrena zgodba o tem, kaj vse je pripravljen človek narediti za pozornost ljubljene osebe, ne glede na to, katerega spola je. Parada je film o strpnosti, razumevanju in o tem, da se lahko spoprijateljijo zelo različni ljudje, neodvisno od svoje spolne, narodne ali verske pripadnosti. Zato je Parada veliko več kot film o gejevski paradi. Sámo dejstvo, da je koprodukcija Srbije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije pove veliko. Film je smešen in žalosten." Vir: Cinemania group

 03. 01. 2012 - Izlet po uspešni poti po Evropi odhaja na festivale v ZDA

Film Izlet, ki 19. januarja prihaja na spored slovenskih kinematografov, po uspehu na odmevnih evropskih in azijskih festivalih odhaja še v ZDA. Režijski prvenec Nejca Gazvode v produkciji Perfo so povabili na dva ugledna ameriška festivala, in sicer v tekmovalni program 36. Clevelandskega filmskega festivala, ki je eden izmed najbolj cenjenih festivalov na vzhodni obali in na 22. Cinequest filmski festival v San Joseju, ki se nahaja v kalifornijski Silicijevi dolini, kjer bo film tekmoval v kategoriji “Global Landscapes Competition”. Film je bil že nagrajen na evropskih festivalih, saj je prejel nagrado “Special jury mention” tako v francoskem Arrasu, kot v v Skopju, poleg tega pa je bil film na 14. Festivalu slovenskega filma nagrajen s petimi vesnami. Prvič se je slovenskemu občinstvu predstavil v novembru na LIFFE-u, kjer je bil odlično sprejet, od 19. januarja naprej pa si ga gledalci lahko ogledajo na rednem sporedu kinematografov širom Slovenije. Vir: Izlet PR

 03. 01. 2012 - Dokumentarni film V večnost/Into Eternity v Aksioma projektnem prostoru

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, vas vljudno vabi na projekcijo dokumentarnega filma: Michael Madsen V VEČNOST / INTO ETERNITY Dokumentarni film (75 min) http://www.intoeternitythemovie.com/ Aksioma | Projektni prostor Komenskega 18, Ljubljana Projekcije: 26., 27., 31. januar in 1. februar 2012 ob 19. uri Pogovor z umetnikom: 26. januar 2012 po projekciji Moderira: Mojca Kumerdej Kako lahko naša civilizacija ve, kakšen bo svet čez 100.000 let? Prvi sodobni homo sapiens se je pojavil pred približno toliko leti in nobena človeška zgradba ni preživela več kot 5.000 let. Kako lahko predvidevamo podnebne in geološke spremembe tako daleč v prihodnost? Kakšno bo takrat življenje na našem planetu? Kako naj opozorimo daljne generacije o smrtonosnih odpadkih, ki jih je pustila naša civilizacija? Kakšne jezike ali znake bodo razumele? Kako naj preprečimo, da bi zmotno mislili, da so odkrili piramide našega časa ali kakšne druge zaklade? S svojim ostrim, stilističnim pristopom dokumentarni film Into Eternity (V večnost) Danskega umetnika Michaela Madsena ne sproža le vprašanj o možnostih dolgoročnega shranjevanja jedrskih odpadkov, temveč tudi vabi k razmišljanju o mejah znanosti in človeške vednosti ter o naši odgovornosti do bodočih generacij. Ocenjuje se, da so jedrske elektrarne po vsem svetu do zdaj ustvarile 300.000 ton visokoradioaktivnih odpadkov, ki jih je treba varno shraniti za 100.000 let ali več. Vsako leto ustvarijo še dodatnih 12.000 ton visokoradioaktivnih odpadkov. Into Eternity je edinstveno umetniško delo, ki poglobljeno raziskuje zapletena znanstvena in filozofska vprašanja, ki se zastavljajo glede dolgoročnega shranjevanja jedrskih odpadkov. Delo je zasnovano kot sporočilo bodočim generacijam in se osredotoča na odlagališče Onkalo, ki ga gradijo na Finskem in bo eno prvih tovrstnih podzemnih skladišč. Onkalo je orjaška mreža rovov, izkopanih v skalo, ki jih bodo začeli polniti s finskimi jedrskimi odpadki leta 2020. Ko bo odlagališče čez okrog sto let polno, ga bodo zaprli in zapečateno bi moralo ostati vsaj 100.000 let. Into Eternity / V večnost popelje gledalca globoko v odlagališče Onkalo v času gradnje in zastavlja predstavnikom Onkala, znanstvenikom, teologom in drugim ljudem temeljna in obenem zahtevna vprašanja. Vir: Aksioma

 13. 12. 2011 - Znani zmagovalni filmi Animateke 2011

Animatekino občinstvo je letos najbolj prepričal film Koyaa - Lajf je čist odbit, slovenskega avtorja Kolje Saksida, ki si je tako prislužil Nagrado občinstva Maestro® v vrednosti 1.000 evrov, Veliko nagrado mednarodne žirije Maestro® v vrednosti 2.000 evrov pa je letos prejel slovaški animirani film Poslednji avtobus, avtorjev Martina Snopeka in Ivane Laučikove. Veliko nagrado je podeljevala mednarodna žirija v sestavi Max Andersson (Švedska), Andy Glynne (Velika Britanija), Carolina López Caballero (Španija), Vuk Jevremović (Nemčija) in Marcel Jean (Kanada). Svojo odločitev so utemeljili z naslednjimi besedami: “Izviren in osvežujoč film, ki je žiriji kljub svoji nadrealistični zasnovi omogočil, da se je s tematiko povezala na več nivojih. Posebej sta nas navdušili scenografija in karakterizacija, ki sta filmu zagotovili močno, bogato pripoved, pa tudi izjemno pomemben občutek čustvene vpletenosti.” Nagrada Univerze v Novi Gorici za najboljši evropski študentski animirani film v vrednosti 500 evrov, v kategoriji Evropskega študentskega tekmovalnega programa, gre filmu On the water, avtorja Yi Zhao (Nizozemska, 2010), “za poetično potovanje, ki nas na metaforičen in enostaven način popelje skozi zgodbo vsakega izmed nas, pospremljeno z dobro, preprosto a močno animacijo.” Žirijo so sestavljali Marija Laura Potočnik, Ana Raquel Pereira, Jaša Bukovec, Marko Benčič in Damir Grbanović. Najboljši animirani film v Slonovem tekmovalnem programu, ki prejme Nagrado Animateke za otroški program Slon v vrednosti 1000 evrov, pa je po mnenju otroške žirije v sestavi Ivana Pika Schlegl, Sofija, Neža Cjuha Šnajder, Jakob Kos in Rok Mlinar, film Kdo je?, avtorice Vande Raymanove (Slovaška, 2010): “Ogledali smo si 34 animiranih filmov za otroke in mladostnike. Nagrade bi radi podelili vsaj polovici od vseh filmov, vendar smo morali izbrati le enega. Naša merila pri izbiranju so bila humor, barvitost, razumljivost, izvirnost v uporabi animacijskih tehnik, pravljičnost, lepota slike, kvaliteta glasbe in zvočnih efektov in napeta zgodba. Nekaterim od nas je bila najboljša Pošast iz Nixa, za druge je bil najbolj prepričljiv Ben Hora. Na koncu smo se odločili, da bomo izbrali film, ki je bil zares dober vsem nam.” Zmagovalec natečaja AnimaWeb je film SailCeption - How It Works, slovenskih avtoric Nine Herzog in Mateje Martini. Za nagrado prejmeta pametni telefon Nokia N9 in sta vabljeni kot gostji na Animateko 2012. Več na: www.animateka.si Vir: Animateka

 08. 12. 2011 - Odkrivanje skritega spomina Angele Vode

Premiera dokumentarnega filma režiserke in scenaristke Maje Weiss v produkciji TV Slovenija 12.12. ob 19. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Trinajst pogledov na aktivistko, pisateljico, borko za svobodo besede in misli, zapornico, izobčenko, nazadnje pa tudi filmsko junakinjo. Življenje Angele Vode (1892 –1985) je nenavadno, polno vzponov in padcev. Bila je znana aktivistka in specialna učiteljica, zgled moderne Slovenke. Dolgo je bila članica komunistične partije, a pozimi 1939/40 so jo izključili, ker je nasprotovala sodelovanju komunistov z nacisti. Postala zapornica in izobčenka. Kdo je bila in kakšna je bila v živo? Kako se je držala, oblačila, obnašala? Kaj je za njo ostalo v spominu njenih bližnjih? Trinajst ljudi, ki so jo poznali, pripoveduje o svojih stikih z njo – od naključnih znank do sorodnikov. To so Franca Buttolo, Jelka Mrak Dolinar,Tatjana Hojan, Angelika Hribar, Maca Jogan, Mija Kandus, Silva Požar, Ljubo Sirc, Audrey in John Spindler, Polonca Steinmann, Rapa Šuklje, Katja Vodopivec. Režiserka in scenaristka Maja Weiss in scenaristka Alenka Puhar sta te priče, v glavnem ženskega spola, začeli snemati leta 2007. Tako zdaj nista več samo avtorici igranega filma, temveč tudi dokumentarca ali Razkrivanja Skritega spomina Angele Vode. Posvečata ga imenitni osebi, kakršnih res »nimamo toliko, da bi z njimi svinje pitali,« kot se je izrazila njena znanka. In kar je vredno ohraniti v spominu. Režija: Maja Weiss Scenarij: Alenka Puhar, Maja Weiss Kamera: Jože Jegrič Montaža: Snežana Tadič Glasba: Chris Eckman Vir: Cankarjev dom

 01. 12. 2011 - Mednarodni festival animiranega filma Animateka 2011

Osma edicija Animateke, ki se bo v ljubljanskem Kinodvoru in Slovenski kinoteki odvijala med 5. in 11. decembrom, bo tudi letos občinstvu predstavila pester nabor animiranih filmov. Zvrstilo se jih bo kar 510, od tega 71 v sklopu spremljevalnega programa in 9 celovečernih. Festival bo praznično obarvano decembrsko Ljubljano obdaril s posebno zgodovinsko retrospektivo, naslovljeno Animirani film, glasba, zvok. Od leta 2009 se Animateka odpravlja na zgodovinska odkrivanja estetskih in tehničnih specifik medija animiranega filma. Tako smo na šesti Animateki predstavili razvoj stop-motion tehnike, lansko leto smo se poklonili avantgardnemu animiranemu filmu, letos pa bomo v šestih programskih sklopih odkrivali razvoj in kreativno rabo glasbe in zvoka v animiranem filmu, animirane ljubezenske pesmi, kratke glasbene animirane filme iz kanadskega National Film Boarda in poljskega Studia za animirani film iz Poznanja ter v predavanju in projekciji predstavili animirani film in jazz. Kot posebna gosta retrospektive se nam bosta pridružila quebeški filmski in zvočni skladatelj Pierre-Yves Drapeau in hišni skladatelj svetovno znanega francoskega studia Folimage, Serge Besset. V sklop retrospektive spadajo tudi celovečerni animirani filmi Allegro non troppo, kultna parodija Disneyjeve Fantazije italijanskega mojstra Bruna Bozzetta, moderna klasika Trojčice iz Bellevilla Sylvaina Chometa ter po Andersonu animirani muzikal z glasbo Čajkovskega Grdi raček ruskega mojstra Garrija Bardina. Da bi retrospektiva praznično Ljubljano zaobjela tudi zunaj kinematografske dvorane, vam prvič v zgodovini festivala predstavljamo obsežen program sodobnih animiranih glasbenih spotov, ki smo ga pripravili v sodelovanju z našimi partnerskimi festivali. Ob tej priložnosti nam bo svoj pogled na animirane glasbene spote razkril francoski »enfant terrible« Edouard Salier. Podrobno bomo retrospektivo predstavili na okrogli mizi s soustvarjalci in gosti na začetku festivala. Festival tudi letos odpiramo s celovečernim animiranim filmom, ki bo ob retrospektivi Animirani film, glasba, zvok napovedal tudi letošnji Fokus na Španijo. Chico in Rita, ki so ga s skupnimi močmi ustvarili španski oskarjevec Fernando Trueba, svetovno priznan oblikovalec in stripovski avtor Mariscal ter njegov brat Tono Errando z glasbo slavnega Beba Valdésa, je poklon rojstvu kubanskega bolera in jazza. Več na www.animateka.si Vir: Animateka

 23. 11. 2011 - Na Festivalu Cinedays druga mednarodna nagrada za film Izlet

Film Izlet režiserja Nejca Gazvode je na filmskem festivalu Cinedays v Skopju prejel že že drugo mednarodno nagrado. V tekmovalnem programu 10th Cinedays European Film Festival v Skopju je prejel nagrado »posebna omemba žirije«. Izlet je tekmoval v zelo močni konkurenci 12 filmov, med drugim s filmom Shame (Sramota) režiserja Steva McQueena, za katerega je igralec Michael Fassbender prejel nagrado za najboljšega igralca na filmskem festivalu v Benetkah, ter drugimi odličnimi filmi kot so letošnji zmagovalec Locarna, romunski Best Intentions, itd ... Nagrado GOLDEN STAR Award (najboljši film v uradnem tekmovalnem programu) je dobil avstrijski film Lurd režiserke Jessice Hausner, ki je bil pred kratkim na sporedu ljubljanskega Kinodvora. Prvo mednarodno nagrado, posebno omembo žirije, je Izlet pred tem prejel na 12. filmskem festivalu Plan-Sequence v francoskem Arrasu. Vir: Izlet PR

 21. 11. 2011 - Končal se je 22. ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe

V soboto, 19. novembra 2011, so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma na sklepni slovesnosti razglasili nagrajene filme in ustvarjalce. V programu je bilo 143 filmov, od tega 42 kratkih. Prikazani so bili na 284 projekcijah, od tega 260 v Ljubljani in 24 v Mariboru. VODOMEC Nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izbiri mednarodne žirije, ki jo podeljuje glavni pokrovitelj festivala Telekom Slovenije, d.d. Vodomca je prejel film: Zaklonišče / Take Shelter Režija: Jeff Nichols Film Zavetišče razgrinja vizije, ki so hkrati oblika paranoje in preroško znamenje naše tesnobne dobe. Osupljivo in silovito delo, ki ga odlikujeta odlična režija in prevzemajoča igra, je spoj družinske drame, psihološke srhljivke in apokaliptičnega filma. ZMAJ Nagrada občinstva, ki jo podeljuje darovalka Tobačna Ljubljana, d.o.o. Nagrado občinstva zmaj je prejell film Onstran / Beyond Režija: Pernilla August Film je prejel oceno 4,67. NAGRADA FIPRESCI Podeljuje jo mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev. Nagrado je podelil član mednarodne žirije Dean Kotiga. Mednarodno nagrado kritikov je prejel film Zgodbe, ki se jih spominjamo / Historias que so existem quando lembradas Režija: Julie Murat Nagrado se je film prislužil zaradi pristnega in očarljivega ter preprostega, a hkrati kompleksnega prikazovanja komunikacije, ki jo vzpostavljamo s seboj in drugimi, ne glede na starost, raso in izobrazbo, ter zaradi z različnih vidikov posnetega vsakdanjika, s katerim je režiserka pretanjeno razkrila plasti zgodbe in njenih likov. NAGRADA ZA NAJBOLJŠI KRATKI FILM Podarja jo Menet, d.o.o. Nagrado je razglasil predstavnik žirije Boris Petkovič, podelil pa jo je Primož Mlakar, predstavnik podjetja Menet d.o.o. Nagrado je žirija dodelila filmu Svet zunaj / The External World Režija: David O'Reilly Posebno omembo si je zaslužil film Potem zagledam Tanjo / Onda vidim Tanju Režija: Juraj Lerotić Vir: LIFFe

 10. 11. 2011 - Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji 2011

V sredo, 9. novembra 2011, so v dvorani Bobi Bazlen Palače Gopcevich v Trstu razglasili letošnjega prejemnika Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji 2011. Na tiskovni konferenci so sodelovali Aleš Doktorič, predsednik Kinoateljeja, in Mateja Zorn, vodja projekta Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji, Andrea Mariani, odbornik za kulturo Občine Trst, Annamaria Percavassi (Alpe Adria Cinema), Mario De Luyk (FilMakers), Daniele Terzoli (La Cappella Underground), Livio Jacob (La Cineteca del Friuli. Prejemnik Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji 2011 je režiser FRANCO GIRALDI. Franco Giraldi se je rodil leta 1931 v Komnu na slovenskem Krasu, takrat del Goriške province pod Italijo, slovensko govoreči materi iz Trsta in italijansko govorečemu očetu iz Istre. Začetek Giraldijeve filmske poti zaznamuje forma »westerna« in »italijanske komedije«, kasneje pa se posveti bolj iskrenim in osebnim temam, s katerimi dokončno potrdi svoj naziv »režiser meja« onkraj svojih družinskih in geografskih korenin. Od sedemdesetih let naprej se na svoji filmski poti večkrat spoprime z zgodovinskimi temami in temami identitete, katere pogosto postavi v srednjeevropska okolja in vzdušja. Program Nagrade želi ponuditi prerez Giraldijevih del in poudariti njegov pozoren odnos do medkulturnih tematik, ki vidijo mejo kot kraj srečevanj in prepletanj. Ob tej priložnosti so se Kinoateljeju pridružile najpomembnejše filmske inštitucije našega prostora: tako se dogodek od 16. do 27. novembra razpreda med Gorico (Palazzo del Cinema/Hiša filma, Premio Sergio Amidei, Transmedia), Huminom (La Cineteca del Friuli), Vidmom (Centro Espressioni Cinematografiche Udine), Ljubljano/Divačo (Slovenska kinoteka, Muzej slovenskih filmskih igralcev) in Trstom (Alpe Adria Cinema, Bonawentura/Teatro Miela, Cappella Underground, FilMakers), z namenom, da se Giraldijevo delo predstavi čim širšemu občinstvu. Vir: Kinoatelje

 10. 11. 2011 - Začelo se je snemanje novega slovenskega filma SREČEN ZA UMRET

Začelo se je snemanje novega slovenskega filma SREČEN ZA UMRET, ki obeta komično pripoved o starosti in spremembah v jeseni življenja. V Domu upokojencev Polzela se je začelo snemanje novega celovečernega filma Srečen za umret režiserja Matevža Luzarja. Srečen za umret je dramatična komedija o življenju upokojenca Ivana, ki se je naveličal življenja. Kupi si parcelo za grob z najlepšim pogledom na Alpe in se preseli v dom upokojencev, kjer hoče v miru dočakati svoj konec. V prepričanju, da je njegovo življenje končano, se zgodi ravno nasprotno – Ivan prvič v življenju začne živeti. V vlogi Ivana je Evgen Car, ki mu kritiki priznavajo prefinjen občutek za oblikovanje komičnih značajev in upodabljanje likov s posebno človeško toplino in mehkobo. Poleg številnih nagrad je za svojo vlogo v kratkem filmu Matevža Luzarja Vučko prejel nagrado vesna za najboljšo glavno moško vlogo na 11. Slovenskem filmskem festivalu. Poleg njega v filmu igrajo Milena Zupančič, Ivo Ban, Dare Valič, Dušan Jovanović, Ivo Barišič, Vladimir Vlaškalič, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Jette Ostan Vejrup in drugi. Scenarij in režijo podpisuje Matevž Luzar, ki sodi v plejado talentiranih, mladih slovenskih režiserjev. Njegov diplomskim kratki film Vučko je bil med drugim norminiran za študentskega oskarja (Honorary Foreign Award at 35th Annual Student Academy Awards® competition), Srečen za umret pa je njegov celovečerni prvenec. Film nastaja v produkciji ljubljanske produkcijske hiše PAKT Media c/o Propeler v sodelovanju s hrvaškima koproducentima Ars Septima in Komakino ter češkim Cat House. Snemanje se bo zaključilo 5.12.2011 v Ljubljani, film pa lahko pričakujemo v domačih kinematografih v začetku leta 2013. Film sta finančno podprla Slovenski Filmski Center in Hrvaški Audiovizualni Center. Nastajanje filma lahko spremljate na www.srecenzaumret.si ali na www.facebook.com/goodtogomovie. Vir: PAKT Media c/o Propeler

 10. 11. 2011 - Projekcija filma Stanje šoka pred ljubljansko Borzo

gibanje 15o, produkcijska hiša Vertigo Emotionfilm, distribucijska hiša Cinemania Group ter Center projekcije pripravljajo brezplačno projekcijo filma Stanje šoka režiserja in scenarista Andreja Košaka. Projekcija je namenjena vsem, ki podpirajo težnjo po spremembah usmerjenim k enakopravni rasti in razvoju celotne družbe, in ne le enega odstotka populacije. Kje? Ploščad pred Borzo. Kdaj? 11. 11. 2011 ob 19.30.

 20. 10. 2011 - 22. ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe

Od srede, 9., do nedelje, 20. novembra 2011. Tudi letos Ljubljana in Maribor z LIFFom postajata središče svetovnega filmskega dogajanja. Letos je v program uvrščenih 114 filmov, od tega 12 kratkih. V Mariboru bodo predvajali 24 filmov. Svečano odprtje 22. LIFFa bo v sredo, 9. novembra, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Ogledati si bo moč film Policist (The Guard) režiserja Johna Michaeal McDonagha. Festivalski sklopi Perspektive, uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za Mobitelovo nagrado vodomec Predpremiere, filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma Panorama svetovnega filma, festivalski favoriti s petih celin Ekstravaganca, t. i. polnočni kino z drznejšimi in žgečkljivimi vsebinami Fokus, "vroča" nacionalna kinematografija mladega grškega filma Retrospektiva, fenomen t. i. meta-filma: dela, ki se ukvarjajo sama s sabo, z ustvarjalnim procesom in brisanje m tanke meje med realnim in namišljenim. Avtorska retrospektiva, David Cronenberg: zgodnja dela Posvečeno, carte blanche zdaj že znameniti avstrijsko-nemški kritiški skupni Ferronijeva brigada (The Ferroni Brigade), ki je pripravila programski sklop, posvečen klasičnemu finskemu filmu štiridesetih in petdesetih let. Kino-integral, pregled španske šole filmske avantgarde. Svet na kratko, tekmovalni program kratkih filmov Kinobalon, za otroke in mlade od 7. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom Začetek predprodaje vstopnic in izid kataloga: 19. oktobra 2011. Vir: LIFFe

 10. 10. 2011 - 47. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije

Izola, 14. 10. In 15.10. 2011 Kakšne teme zanimajo mlade filmarje, stare do petnajst let? Kaj jih vznemirja, veseli, skrbi? Kako doživljajo sebe, družbo in svet, v katerem živijo? Na kakšen način pripovedujejo svoje zgodbe? Na ta in še kakšno vprašanje nam bodo odgovorili v četrtek, 13. 10. in petek, 14. 10. 2011 v Izoli, ko se bodo ponovno, tokrat že sedeminštiridesetič, zbrali na srečanju mladih filmskih ustvarjalcev Slovenije in zamejstva, ki ga tradicionalno pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Žirija, ki jo letos sestavljajo Eka Vogelnik, Matija Milčinski in Amir Muratović, je imela tudi tokrat zahtevno nalogo izbrati najboljše. Med več kot 70 prijavljenimi filmi različnih žanrov, od animiranih, igranih do dokumentarnih, jih je izbrala 40, ki bodo predstavljeni v Izoli. Otvoritev srečanja s prvo projekcijo filmov bo v četrtek ob 11.00 v kinu Odeon, zaključek pa naslednji dan prav tako ob 11.00 v kinu Odeon, kjer bo žirija najboljšim podelila priznanja. V okviru letošnjega srečanja mladih filmarjev bomo pripravili tudi dve delavnici, delavnico igranega filma in delavnico filma, narejenega s pomočjo telefona ali fotoaparata. Otroški film je izjemno občutljiva, dinamična, izrazno široka in pestra dejavnost, kjer se stereotipi hitro pokažejo kot dolgočasje, praznina ali pa svet, ki ni svet otroške senzibilnosti. Letošnje filme odlikujejo neverjetna svežina, igrivost in domiselnost, kar je še posebej očitno znotraj žanra animiranega filma. Število prijavljenih filmov in njihova kakovost kažeta, da otroška filmska ustvarjalnost kljub skoraj popolni ignoranci šol napreduje, raste in se uspešno sooča z medijskim primitivizmom, ki so mu mladi danes vse bolj izpostavljeni, saj ne zapada v kalupe mišljenja in razumevanja sveta, ki ga generirajo globalni medijski vzorci. Ker filmske vzgoje v šolah ni že vsaj dvajset let, filmi največkrat nastajajo na delavnicah zunaj njih, v klubih ali v domačih sobah. Redke so šole, na katerih izključno zaradi zanesenjaških mentorjev danes delujejo filmski krožki. Zato je vloga JSKD, ki eden redkih podpira izobraževanje mladih na tem deficitarnem področju, toliko pomembnejša. Vabljeni v Izolo! Vir: JSKD

 10. 10. 2011 - 2. FESTIVAL EVROPSKEGA IN MEDITERANSKEGA FILMA - FEMF

12. – 16. OKTOBER 2011, Kolosej Koper 2. festival evropskega in mediteranskega filma se bo letos odvijal od srede, 12. do nedelje, 16. oktobra v Kolosejevem centru v starem mestnem jedru v Kopru. V primeru lepega vremena bodo festivalske projekcije potekale tudi na prostem in sicer na Titovem trgu v Kopru. Projekcije na prostem bodo brezplačne. V različnih programskih sklopih bo letos prikazanih 20 filmov, ki prihajajo iz različnih držav »stare celine«. Vsak s svojo osebno in posebno zgodbo ter podobo o sodobnem svetu in vlogi posameznika v njem. V tekmovalnem programu si bo občinstvo lahko ogledalo 9 filmov najnovejše evropske produkcije. Med filmi iz tekmovalnega programa bo mednarodna žirija izbrala zmagovalca, ki bo prejel nagrado zlati rog. Filme bo ocenjevala tudi mednarodna strokovna žirija kritikov FEDEORA. Posebna pozornost bo na letošnjem festivalu posvečena tudi v Sloveniji relativno malo poznanemu turškemu filmu, ki se bo predstavil v posebnem programskem sklopu Fokus: turški film. Poleg tekmovalnega programa in posebnega programa posvečena turškemu filmu, se bo nekaj filmskih poslastic odvrtelo tudi v preglednem programu festivala. Posebnost letošnjega festivala bo še otroška filmska matineja, v sklopu katere bodo predvajali prelep ekološki dokumentarec Oceani in film Čudežno potovanje v Afriko. V Poklon pokojnemu slovenskemu direktorju fotografije, Vilku Filaču, ki je bil pravzaprav navdih za ustanovitev Festivala evropskega in mediteranskega filma v Kopru, bodo predvajali film A(torzija) režiserja Stefana Arsenijevića. V sodelovanju z Univerzo na Primorskem pripravljajo tudi okroglo mizo o vplivu elektronskih medijev, še posebaj pa svetovnega spleta, na družbeno politično dogajanje. Okrogla miza bo potekala ob projekciji švedskega dokumentarnega filma WikiUporniki: Dokumentarec, moderiral pa jo bo Janez Šušteršič. Tako kot lansko leto bo s primorskimi dobrotami odlično poskrbljeno tudi za dobro počutje vseh naših gostov. Preverjeno. vir: FEMF

 03. 10. 2011 - Podelitev nagrad na 14. festivalu slovenskega filma

14. festival slovenskega filma se je zaključil s tradicionalno podelitvijo nagrad za aktualne dosežke na področju slovenske filmske ustvarjalnosti. Slavljencem leta 2011 je bilo po odločitvi petčlanske strokovne žirije podeljenih 18 vesen - najvišjih nacionalnih nagrad s področja domače kinematografije, Stopova nagrada za najboljšega igralca ali igralko leta, Kodakova nagrada za najboljšo fotografijo in Kodakova nagrada za najboljši študentski film, nagrada podjetja Teleking za prejemnika vesne za najboljši kratki film ter Nagrada občinstva. S posebnim priznanjem za najboljši film se je izrekla tudi tričlanska žirija slovenskih kritikov in publicistov. Z vesno za najboljši celovečerni film 14. festivala slovenskega filma je nagrajen celovečerni igrani film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, v produkciji produkcijske hiše Staragara in v koprodukciji Transmedie. Žirijo je prepričal z nepričakovano izkušnjo čistega filma in bil nagrajen še z dvema vesnama, ki sta ju prejela: Jan Cvitkovič za najboljšo režijo in Jure Černec za najboljšo fotografijo. Vesna za najboljši kratki film je pripadla igranemu filmu Obisk v režiji Mihe Mazzinija, v produkciji Gustav filma in koprodukciji RTV Slovenije. Vesno za najboljši scenarij je prejel Nejc Gazvoda za celovečerni igrani film Izlet. Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo je prejela Nina Rakovec za vlogo v filmu Izlet. Vesno za najboljšo glavno moško vlogo je prejel Jure Henigman za vlogo v filmu Izlet. Z vesno za najboljšo stransko žensko vlogo je bila nagrajena Saša Pavček za vlogo v celovečernem igranem filmu Kruha in iger. Vesno za najboljšo stransko moško vlogo je slavil Jonas Žnidaršič za vlogo v filmu Kruha in iger. Vesna za najboljšo glasbo je bila podeljena avtorjema Roku Pezdircu in Urši Golob glasbene skupine New Wave Syria za ustvarjalni glasbeni prispevek k filmu Izlet. Vesno za najboljšo montažo sta prejela Nejc Gazvoda in Janez Lapajne za film Izlet. Vesno za najboljši študijski film je dobil Dominik Mencej za film Smeti. Žirija je podelila še naslednje nagrade: Vesna za najboljši dokumentarni film je pripadla celovečernemu dokumentarcu Aleksandrinke v režiji Metoda Pevca, producenta Danijela Hočevarja s koproducenti Jako Hemlerjem, Igorjem Prinčičem, in Mahdyjem Elkamatyjem. Z vesno za najboljši animirani film je bil nagrajen Last minute v režiji in produkciji Špele Čadež in koprodukciji Hupe film. Vesno za najboljšo scenografijo je prejel Duško Milavec za film Oči, a lahko jaz šofiram. Vesna za najboljšo kostumografijo je pripadla Katji Hrobat za prispevek k filmu Kruha in iger. Vesno za najboljši ton je prejel Julij Zornik za film Oči, a lahko jaz šofiram. Vesno za posebne dosežke je slavil Martin Marion za glavno vlogo v filmu Stanje Šoka, s katero je po obrazložitvi žirije ustvaril impresivno in neobremenjeno pojavnost v slovenskem filmu. Dodali so še: Zvezda je rojena. Nagrado žirije slovenskih kritikov in publicistov je prejel film Izlet v režiji Nejca Gazvode. Nagrado občinstva za film je prejel Kruha in iger v režiji Klemna Dvornika. Stopovo nagrado za igralske dosežke leta 2011 je prejela igralska trojica Jure Henigman, Ninar Rakovec in Luka Cimprič za vloge v filmu Izlet. Kodakovo nagrado za najboljšo fotografijo je prejel Sven Pepeonik, direktor fotografije filma Lahko noč, gospodična. Veter v meni v režiji in po scenariju Borisa Bezića – Kodakova nagrada za najboljši študentski film. Praktično nagrado podjetja Teleking dobi prejemnik vesne za najboljši kratki film Obisk v režiji Mihe Mazzinija. Vir: FSF

 23. 09. 2011 - Okrogla miza s Štefančičem jr. ob premieri filma Che – novi človek

V četrtek, 29. septembra, bo ob 19. uri v Kinodvoru premiera filma Che – novi človek (Che, un hombre nuevo, Tristán Bauer). Projekciji bo v Kavarni sledila okrogla miza o verjetno najbolj znanem revolucionarju Ernestu "Che" Guevaru in možnih oblikah revolucionarnih sprememb danes, ki jo bo vodil Marcel Štefančič jr. Njegovi gostje in sogovorniki bodo dr. Božidar Debenjak, Nikolai Jeffs in Jadran Sterle. Dokumentarni film skozi optiko intimnega, subjektivnega pogleda razkriva Guevarov neskončen miselni proces in študij v službi politične akcije ter gradnje novega sveta, pa tudi njegovo poetično percepcijo realnosti. V doslej neznanem gradivu iz družinskih in vojaških arhivov spregovori El Che – novi človek. vir: Kinodvor

 23. 09. 2011 - 14. festival slovenskega filma

Na 14. festivalu slovenskega filma, ki se bo odvijal od 29. 9. do 1. 10. 2011 v Avditoriju Portorož, bo domačemu občinstvu in posebnim tujim gostom predstavljen izbor najnovejše letne slovenske filmske produkcije v tekmovalnem in preglednem programu po odločitvi umetniškega direktorja Gorazda Trušnovca. Na Festivalu slovenskega filma so vsako leto podeljene nacionalne nagrade - vesne, ki jih po izboru strokovne žirije na zaključni slovesnosti prejmejo najbolj prodorni ustvarjalci na področju slovenskega filma v aktualnem letu, ob slavnostni otvoritvi pa je podeljena nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja in kulture. Pomemben namen festivala je približevanje slovenskega filma širši javnosti in v praznovanju filmski umetnosti in umetnikom v poklon ob posebni priložnosti za srečevanje in druženje med vsemi ljubitelji sedme umetnosti. Letos praznujemo 80. obletnico slovenskega filma in 20. obletnico slovenskega filma v samostojni državi, čemur bo v okviru spremljevalnega programa posvečena posebna pozornost - tudi ob okrogli mizi, kjer bo z izkušenimi in prepoznavnimi osebnostmi s filmskega področja potekal pogovor o slovenskem filmu v preteklosti in danes. Vabimo tudi novinarje in širše občinstvo na predstavitev knjige Toneta Freliha z naslovom Vojko Duletič, Obstranec, v kateri, podobno kot v monografiji o Štiglicu, natančno in analitično obdela samosvoj in unikaten opus našega najstarejšega filmskega režiserja. Knjižno delo je izšlo v založbi UMco in jo bo predstavil Samo Rugelj. Vstopnice za 14. festival slovenskega filma bodo dostopne v Avditoriju Portorož in v predprodaji na blagajni Cankarjevega doma. vir: FSF

 19. 09. 2011 - Slovenci nagrajeni na mednarodnem Trash Film Festivalu v Varaždinu

Zlata motorka« za film Veriga mesa v režiji Tomaža Gorkiča ter produkciji Blade 666 Productions in Strup Produkciji. V soboto, 10. septembra, se je v Varaždinu na Hrvaškem s slovesno podelitvijo »Zlatih motork« zaključil »6. Trash Film Festival«. Tema letošnje izdaje je bil vestern. Žirija v sestavi Nenad Polimac (filmski kritik iz Hrvaške), Đelo Hadžiselimović (legendarni urednik dokumentarnega programa na HTV) ter Milan Todorović (producent in režiser iz Srbije) je v konkurenci 31 filmov iz ZDA, Italije, Španije, Hrvaške, Srbije in Slovenije izbrala najboljše filme v štirih kategorijah: - najboljši akcijski film - najboljša grozljivka - najboljši znanstvenofantastični film - najboljši borilni film Podeljena pa je tudi »Zlata motorka« po izboru občinstva. Veriga mesa si je tako priborila prestižno nagrado v kategoriji horor, za katero je Đelo Hadžiselimović dejal, da je bil izbor zaradi izjemno dobrih in kvalitetnih filmov najtežji. vir: Blade 666 Productions

 16. 09. 2011 - Premiera dokumentarnega filma: Potop v piramido

V začetku letošnjega leta so v mestu Visoko v Bosni in Herzegovini odkrili nove rove, ki naj bi bili povezani z domnevno največjo piramido na svetu, Piramido sonca. Nekaj teh rovov je bilo zalitih z vodo, zato so kot strokovnjaka poklicali jamska potapljača Bojana Švabiča iz Kranja in Marka Krašovca iz Ljubljane, da kot prva na svetu raziščeta ter posnameta te skrivnostne podvodne rove. Zaradi zanimivosti odkritja in možnosti pridobitve ekskluzivnih posnetkov novo odkritih rovov so se odločili, da o tem posnamejo dokumentarni film Potop v piramido, ki so ga v celoti posneli prostovoljno in brez finančnih sredstev. Skoraj vsa filmska ekipa prihaja iz Kranja in jo sestavljajo Toni Cahunek (režija), Aljoša Korenčan (direktor fotografije) ter Grega Švabič (oblikovalec zvoka). Film je v zaključni fazi in kranjski javnosti ga bodo predstavili predstavili 22.septembra ob 21. uri na vrtu Layerjeve hiše, ki postaja vse bolj prepoznavno središče kulturnega dogajanja v starem mestnem jedru Kranja. Vir: Grega Švabič, Alphanoisestudio

 13. 09. 2011 - Zaključil se je 6. FIŠ/FISch – mednarodni festival malih in neodvisnih filmskih produkcij

V soboto 10. septembra se je v Šmartnem (Goriška Brda) z razglasitvijo zmagovalcev zaključil 6. mednarodni filmski festival FIŠ/FISch, ki v ospredje postavlja neodvisno filmsko produkcijo. Izmed 26 prikazanih filmov tekmovalnega dela festivala, je tri članska žirija v sestavi Anja Medved, Jože Dolmark in Miloš Tomić podelila dve nagradi ter izdala posebno omembo tretjemu filmu. BIG FIŠ 2011 – nagrado za najboljši film je prejl film Sizyfos, avtorja Mareka Janičika iz Slovaške. Za izredno filmsko razmišljanje o položaju mladega človeka v tem natančnem svetu, kjer ne vemo več kdo je zjutraj naš mali bog: tisti iz nepospravljene sobe ali tisti iz nekega drugega boška (gozda). MINK FIŠ 2011 – specialna nagrada žirije pa je pripadla filmu Rascacielos (Nebotičnik), avtorice Mariane Torres iz Španije. Za pogled iz žabje perspektive na nebotičnike, ki svet delajo prevelik, da bi se naša srca v njem počutila doma Posebna omemba žirije je pripadla filmu ...cuando Truena (...ko dežuje), španske avtorice Liz Lobato. Za natančen, zadržan a duhovit, skoraj dokumentarno avtentičen prizor preživelega srednjeveškega običaja. …Cuando Truena je pogumen, asketski primer ''zadostne mere'' v morju atrakcij, preobilju barv in vse hitrejših menjav slik in tem, ki nas obkrožajo Po preštetih glasovih je občinstvu najbolj prirasel k srcu film Memoari poštenog Ljubomira Kuveljića srbskega avtorja Bojana Cvetkovića. Simpatičen dokumentarni portret malega človeka, ki je bil v eni osebi Guinnessov rekorder, fotograf, igralec športnih stav, šahist…predvsem pa svetovni popotnik, ki se z zadnjega potovanja žal ne bo nikoli vrnil. Zmagovalne filme in izbor sodelujočih filmov boste lahko videli na predstavitvah festivala na različnih prizoriščih po Sloveniji v jesensko-zimskem terminu.

 13. 09. 2011 - Kino Komuna ponovno odpira svoja vrata!

Od 14. septembra dalje bo ponovno odprt Kino Komuna. Komuna je v času obratovanja beležila izjemen obisk in je zaostajala le za kinom Union. Brez večjih prekinitev je Komuna delovala do leta 2008, ko je za 3 leta zaprla svoja vrata. Ponovno jih za javnost odpira 14. septembra. Dvorana s 378 sedeži bo namenjena vsem, ki cenijo tako neodvisne filme kot tudi filme najnovejše Hollywoodske produkcije. Skrbeli bodo, da bo programska ponudba pestra in da bo sledila željam obiskovalcev. V kinu Komuna bo potekal tudi LIFFe festival, ki ga je v preteklih letih gostil Kinoklub Vič.

 25. 08. 2011 - TO SO GADI v petek, 26. avgusta 2011, ob 21. uri na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači

V letnem kinu na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači bodo v petek, 26. avgusta 2011, ob 21. uri zavrteli komedijo TO SO GADI iz zakladnice slovenskega filma, posneto leta 1977. Film se je skoraj petnajst let ponašal z rekordom, da si ga je v kinu ogledalo največje število gledalcev. Več o filmu si lahko preberete na spletni strani: http://www.muzejdivaca.si. V petek, 2. 9. 2011, pa bodo predvajali dokumentarni film Aleksandrinke režiserja Metoda Pevca.

 24. 08. 2011 - KINOATELJE NA FESTIVALU SANJE V MEDANI 2011

Festival Sanje v Medani že nekaj dni vabi ljubitelje leposlovja, glasbe, likovne in filmske umetnosti v Goriška Brda, kjer se v Šmartnem in Medani odvija bogat program za publiko vseh starosti. V četrtek, 25. avgusta 2011 ob 21. uri, bo v Šmartnem postavljen letni kino na spodnjem trgu, kjer se bo zgodila premiera filma PROSTOR V TEJ GALAKSIJI avtorja Alvara Petriciga. Režiser, ki živi in dela v Nadiških dolinah, se v zadnjih letih ukvarja tudi z raziskovanjem in dokumentiranjem domačega okolja preko fotografskih in filmskih arhivov. Tudi te elemente najdemo v najnovejšem filmu, ki raziskuje vedno zapletene odnose med osebnimi spomini in podobami – fotografijami in posnetki – preko razmisleka o predpostavljeni dokumentarni stvarnosti le teh, in postavi pod vprašaj status pričevanj, na katerih osnovati medsebojno delitev skupinskega spomina. Film v produkciji Kinoateljeja je nastal po zamisli in scenariju Alvara Petriciga, posnel in zmontiral ga je Paolo Comuzzi, zvočno obdelal Renato Rinaldi, v njem nastopa Anja Medved v vlogi dokumentaristke. V pravljični vasi bo postavljena tudi manjša kinodvorana v turnu, kjer si bo festivalska publika lahko ogledala dokumentarni film RAZDALJA MED DVEMA ZVOKOMA avtorice Anje Medved, ki je lani sledila dogajanju in razpoloženjem, ki so nastali na Postaji Topolove v Benečiji. Prireditev že 18. leto zapored to skoraj izpraznjeno in pozabljeno vas na meji spreminja v svetovni center raziskovanja in ustvarjanja. KRATKA PREDSTAVITEV FILMOV PROSTOR V TEJ GALAKSIJI zamisel, scenarij, režija / Alvaro Petricig fotografija in montaža / Paolo Comuzzi zvok / Renato Rinaldi nastopa / Anja Medved glasba / Renato Rinaldi, Ado Paolo Peressutti in Cabaret Voltaire produkcija / Zavod Kinoatelje & Kinoatelje, 2010 HDV (16:9), stereo, 47 min. Sinopsis Nek režiser nenadoma umre med pripravami dokumentarca z naslovom „Prostor v tej galaksiji“. Film naj bi raziskoval vedno zapletene odnose med osebnimi spomini in podobami – fotografijami in posnetki – preko razmisleka o predpostavljeni dokumentarni stvarnosti le teh, in postavi pod vprašaj status pričevanj, na katerih osnovati medsebojno delitev skupinskega spomina. Režiserjeva prijateljica, tudi sama dokumetaristka, se odloči, da bo zaključila njegov nedokončani projekt. Začne z materialom, najdenim v njegovem stanovanju: nekaj strani fragmentarnega in pomanjkljivega scenarija; kup neurejenih in skoraj neberljivih zapiskov; posnetke in fotografije, ki so prišli na dan iz omar in predalov, nekaj že posnetih scen, skrivnostne in navidezno nepovezane med sabo; literarne citate; osebne spomine; misli in raztresena vprašanja, ki pridejo na misel v trenutkih čakanja. Režiserjev komentar S filmom Prostor v tej galaksiji smo hoteli postaviti svoje majhne stopinje v stopinje nekaterih velikanov – Jean-Luca Godarda, Chrisa Markerja, a tudi Jamesa Joycea – z zavestjo, da naša prehojena pot ne doseže niti konice ene njihove stopinje. Kot v arhitekturi, če hočemo, da je hiša stabilna, moramo uporabiti gradbene materiale, ki so končno vedno isti; v primeru lokalne arhitekture so to materiali, ki jih najdemo na licu mesta: kamen, les, glina... (družinski posnetki, fotografski albumi, vsebina lastnih predalov...). In vendar je na koncu vsaka stavba različna in to je edino pomembno. RAZDALJA MED DVEMA ZVOKOMA / LA DISTANZA TRA DUE SUONI Postaja Topolove 2010 / Stazione di Topolò 2010 scenarij in režija / ANJA MEDVED kamera / ANJA MEDVED montaža / ANJA MEDVED zvočna korekcija / ROSARIO GUERRINI barena korekcija / FERRUCCIO GOIA prevodi in priredbe / WILLIAM HENRY KLECKNER, MARKO GUS, COSIMO MIORELLI produkcija / POSTAJA TOPOLOVE, 2011 video HDV, 43 min. Sinopsis Film sledi dogajanju in razpoloženjem, ki so 2010 nastali na Postaji Topolove v Benečiji. Prireditev že 18. leto zapored to skoraj izpraznjeno in pozabljeno vas na meji spreminja v svetovni center raziskovanja in ustvarjanja. Topologija roba tega kraja, ki se kot nalašč imenuje Topolove, omogoča raziskovanje tiste minimalne razlike med ozemljem in pokrajino, videzom in resničnostjo ter umetnostjo in življenjem, ki odpirajo neskončne ustvarjalne razsežnosti.

 17. 08. 2011 - Ptujski Kino brez stropa

Kino brez stropa, ki je potekal med 8. in 14. avgustom v organizaciji Mestnega kina Ptuj oziroma njegovega upravitelja, Centra interesnih dejavnosti Ptuj, je na brezplačne projekcije kakovostnih, nehollywoodskih filmov, večinoma v letni kino, zvabil skupno kar 2.065 gledalcev. Dodatnih 320 ljudi pa se je udeležilo še spremljevalnega, obfilmskega dogajanja. Kino brez stropa je eden izmed korakov v smeri profiliranja Mestnega kina Ptuj kot žlahtnega mestnega kinematografa s kakovostnim filmskim programom in zanimivimi obfilmskimi dogodki. Kino se je letos vključil v mednarodno mrežo kinematografov Europa Cinemas, nadaljuje pa tudi z aktivnim soustvarjanjem slovenske Art kino mreže. Osnovni namen projekta Kino brez stropa, ki je letos potekal drugič, je popularizacija filmske umetnosti. Organizatorji izhajajo iz predpostavke, da bo premišljeno izbran in ravno prav zahteven kakovosten filmski program v slikovitem ambientu atrijskega dvorišča ptujskega častitljivega, leta 1230 zgrajenega Dominikanskega samostana, ponujen popolnoma brez vstopnin, sčasoma ustvaril kakšnega novega cinefila. Že lani se je izkazalo, da recept deluje, saj vse več Ptujčanov tovrstno filmsko recepcijo in refleksijo tudi čez leto išče (in najde) na rednih art projekcijah v Mestnem kinu Ptuj. V okviru letošnjega Kina brez stropa se je v enem tednu zvrstilo osem žanrsko, vsebinsko, idejno, izrazno in po geografskem poreklu raznolikih filmov za odrasle ter trije evropski filmi o živalih za otroke. Brez izjeme gre za kakovostne filme, ki gledalca, pa naj bo mlad, star ali še majhen, pripravijo do razmišljanja in mu nudijo estetske užitke. Največja letošnja novost je bila, da so projekcije za otroke pospremile obfilmske ustvarjalnice po zgledu dobrih praks Kinodvorovega nagrajenega programa za otroke in mlade Kinobalon. Odličen odziv je spodbuda organizatorjem, ki nameravajo z jesenjo začeti z bolj sistematičnim delovanjem na področju filmske vzgoje otrok in mladostnikov. Na večernih projekcijah je udeležba Ptujčanov, letos pa tudi številnih tujih turistov, presegla pričakovanja; sploh ob upoštevanju muhastih vremenskih razmer. Otvoritev s filmom Circus Fantasticus so morali zaradi dežja prestaviti v kino. Na projekciji psihološke srhljivke Črni labod je poln avditorij gledalcev, zavitih v rdeče koce, kljuboval močnemu nalivu vse do konca filma. Gledalci, ki jim je bilo to posebno doživetje, so komentirali: »Tako smo bili 'v filmu', da se verjetno tudi v primeru toče ne bi nikamor premaknili.« Naslednji večer je bil tako leden, da so ob gledanju filma Uvoz – izvoz, ki se dogaja pozimi, ekipo v šali spraševali, ali je to t.i. senzorni kino, torej ali so to namenoma tako organizirali. Čeprav se je vreme stabiliziralo šele proti koncu tedna, so bile kapacitete prizorišč ves čas skoraj polno zasedene, nekajkrat pa je bilo celo treba postaviti dodatne stole. Odlično obiskane so bile tudi krizna proletarska komedija Louise-Michel, ljubezenska drama Jaz bi tudi, kult slovenske hipijske generacije Maškarada, odštekana animirana Panika na vasi in celo kontroverzni Von Trierjev Antikrist. Kino brez stropa, ki se vključuje v projekt Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, ima organizator v načrtu tudi v prihodnjih letih. Pred tem pa bo zagnal še številne zanimive filmske projekte, prve že z jesenjo. Vse novosti bo mogoče izvedeti na novi spletni strani Mestnega kina Ptuj www.kinoptuj.si, kjer se je mogoče tudi prijaviti na obveščanje.