 |
|
 |
Izberi zbirko:
modra |
rdeča |
zelena |
bela |
mini |
v pripravi
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
UMRI NA DRUGEM MESTU
je knjiga o »ravbarjih, žandarjih in drugih akcijskih junakih 20. stoletja«, v kateri je predstavljena kratka zgodovina napetega filma. V prvo obdobje sodijo t.i. filmi noir - kriminalke iz 40 in 50ih let, sledijo policijski trilerji iz 60. in 70ih, tretje obdobje te zvrsti pa se konča z akcijskimi filmi 80. in 90ih let.
183 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Mitja Reichenberg
DEVET VELIČASTNIH
UVOD V ZGODOVINO FILMSKE GLASBE
V svetu, ki se vrti kot kolut, je kompozicija filmske glasbe že našla svoj prostor, na tej strani Alp pa ji morajo glasbeni arheologi in vakuumsko zaprti akademski krogi šele najti mesto, ki ji pripada, saj je dosedanja odsotnost vprašanja kompozicije filmske glasbe, njenih vsebin in kompetentnih avtorjev/predavateljev bila prevelika.
Mitja Reichenberg je eden od ustvarjalcev, ki se z vso resnostjo ukvarjajo z natančnimi vprašanji in najpomembnejšimi segmenti kompozicije filmske glasbe. V tem uvodu v zgodovino filmske glasbe je pod drobnogled vzel umetniške in življenjske poti največjih komponistov, ki so s filmsko glasbo začenjali v prvih desetletjih preteklega stoletja, hkrati pa je slikovno nazorno, s primeri partitur in fotografij iz posameznih filmov, glasbo predstavil tako, da jo celo ob branju lahko slišiš, čeprav je ne poznaš. Komponisti Max Steiner, Alfred Newman, Franz Waxman, Erich Wolfgang Korngold, Hugo Friedhofer, Dimitri Tiomkin, Victor Young, Miklós Rózsa in Bernard Herrmann so tlakovali pot, po kateri stopajo snovalci filmske glasbe še danes. Avtor je zato napovedal tudi dve nadaljevanji tega dela, ki bosta obravnavali še ostale komponiste, vse do današnjih dni.
120 strani, mehka vezava
10.39 EUR (2490 SIT)
|
| |
 |
Samo Rugelj
SOBOTNE FILM$KE ZGODBE
Knjiga je tematsko razdeljena na tri dele: prvi opisuje stanje v slovenski kinematografiji v zadnjih letih, drugi del nakazuje probleme evropske filmske industrije in studia PolyGram, v tretjem delu pa se avtor posveti ameriškemu filmskemu sistemu, in sicer podrobneje studiema DreamWorks in Miramax.
147 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Samo Rugelj
EVROPSKI FILM
VEČNO NIHANJE MED UMETNOSTJO ZABAVO IN POSLOM
Avtor se je lotil podrobne sociološko ekonomske analize evropske filmske industrije in iskanja razlogov, zakaj je ta že desetletja nekonkurenčna v primerjavi s tisto v Hollywoodu. Gre za izčrpno in poglobljeno strokovno delo, ki vas v tekočem jeziku čez evropski film popelje na malce drugačen način, kot ste bili vajeni doslej. Če vas zanima, kakšna poslovna logika se skriva za gibljivimi slikami na velikem platnu, potem je to prava knjiga za vas!
192 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
UBIJ VSE IN VRNI SE SAM
špageti, peplumi, giallo, mondo, naci-porno, zombiji, kanibali in sublimna logika eurotrasha
Od konca petdesetih do začetka osemdesetih so se na naših platnih zvrstili filmi, ki so imeli zapeljive, pompozne, naivno direktne, toda spektakularne in nepozabne naslove. Vse to so bili pop filmi različnih žanrov - matinejski, pretežno akcijski, se razume. Male senzacije. Bilo jih je toliko, kot bi jih kdo naril z buldožerjem. Vsi pa so bili evropski, kontinentalni, specifično - italijanski. Pogosto so bili koproducenti Španci, Nemci in Francozi, toda epicenter je bila Italija. To so bili zlati časi evropopa. To je bil čas, ko smo bili kralji. Rimski studio Cinecitta je bil evropski Hollywood, kar pa ne pomeni, da so vse te filme - peplume, vesterne, vojne filme, giallo, grozljivke, seksi komedije, mondo, travoltiade itd. - snemali le v Italiji. Lokacije so našli povsod, tudi v Sloveniji. Evropa je po II. svetovni vojni potrebovala 10 let, da je spet začutila potrebo po avanturizmu, eskapizmu in turizmu - in evropop je potem cvetel vse tja do konca sedemdesetih, ko je prihod videa samo filmsko tržišče tako restrukturiral, da je evropop izgubil rob, srce in domišljijo. Vsi ti filmi so v svojem času pravega cinefila zlahka angažirali - jasno, visoka, elitna, tradicionalna, represivna kultura, ki je rolala iste teme in iste slike, jih je ignorirala, prezirala in zavračala. Veljali so za dno, za nekaj vulgarnega, banalnega, nepomembnega, ničvrednega. Za smeti. Za trash... Eurocinetrash... exploitation... paracinema... sleaze. Bili so ekstremni in zelo elastični - žanr so običajno pognali do absurda. Imeli so svojo senzibilnost, svoje zvezde, svoje avtorje, svoje genije, svoje svetnike, svoje bogove. In svoje prednike. Niso bili nekulturni ali pa akulturni, ampak kontrakulturni, še več - bili so kontraestetski. Toda v njihovi banalnosti, v njihovem pretiravanju, v njihovi transparentnosti je bilo nekaj sublimnega, transgresivnega. Zavedali so se svoje cenenosti, svoje neposrednosti, svoje ekscesnosti, svoje absurdnosti, svoje efemernosti, svoje kulturne izrinjenosti, svoje outsiderske pozicije in svoje popolne odvisnosti od trga. Bili so subkultura zase, svoje lastne metafore, svoja lastna ironija, strastni in izgubljeni v svoji strasti, hitri in afektirani, simpatični v svojem boju za preživetje. Ko je njihov čas minil, so jih vsi odpisali in pokopali. Cvrite se v peklu! Toda internet jih je na lepem vrnil med žive - na svetovni, globalni, cinefilski oder. Zvezdniki in avtorji Eurocinetrasha imajo več fanovskih spletnih strani, kot je zvezd na nebu - in seveda, s temi filmi se na internetu stalno in mastno trguje. Iskani so - in ponovno najdeni. Kultni. Zdi se, kot da nikoli niso odšli. Sijejo tako kot nekoč, v zlatih časih evropopa. To je njihova zgodba. In moj spomin nase.
Marcel Štefančič, jr.
200 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar in Mitja Reichenberg
SOBA ZA PANIKO
Soba za paniko in drugo, Soba za paniko in zvok
V tej knjigi s krovnim naslovom Soba za paniko sta se avtorja Dušan Rutar in Mitja Reichenberg v povezavi z zadnjim filmom Davida Fincherja lotila obravnavanja vsak svoje teme: Rutar se je povezavi s filmom posvetil predvsem filozofiji in psihoanalizi drugega, Reichenberg pa se je v povezavi z glasbeno partituro Howarda Shorea za film Soba za paniko ukvarjal predvsem z analizo filmskega zvoka kot takega.
264 strani, mehka vezava
13.52 EUR (3240 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar in Mitja Reichenberg
ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA
Zadnja Kristusova skušnjava: pasijon kot filmska glasba
Pasijon, stara glasbena oblika, ki je v bistvu spevoigra na svetopisemsko zgodbo o Kristusovem trpljenju in smrti, je bila osnova, na katero je Peter Gabriel postavil svojo glasbeno pripoved. Prav ta zvočna podoba pa je bila podlaga, na kateri je zrasel sedaj že kultni film, delo režiserja Martina Scorseseja po literarni predlogi Nikosa Kazantzakisa, Zadnja Kristusova skušnjava. Avtor se loteva materiala iz dveh strani: prvič kot glasbeno-historičnega pojava, torej kot pasijona, ki nas hote ali nehote pelje po poti rimskokatoliške mitologije, polne miselnih zablod, neresnic in sprenevedanja o samem Kristusu; ter drugič kot filmske glasbe, ki se s svojo multilingvistično močjo dvigne preko spon cenene podobe križanega in pokaže na svet onkraj, na svet glasbene kompozicije in druge smiselnosti, hrbtne strani pasijona, izhajajoč iz besede passio, kar pa je v bistvu strast. 21 poglavij predstavlja analitičen pregled enaindvajsetih delov partiture filmske glasbe z naslovom Passion, v katero je ujeto več posebnosti, kot se na prvi zamah sliši.
Zadnja Kristusova skušnjava: s pomočjo Tomaževega evangelija
Že podnaslov knjige Dušana Rutarja pove, da se je lotil filma, ki je nastal po romanu Nikosa Kazantzakisa Zadnja skušnjava, s pomočjo v cerkvi prepovedanega Tomaževega evangelija, ki je najverjetneje najbolj avtentičen dokument o Kristusovem učenju in delovanju, saj ga je napisal človek, ki je ne le živel s Kristusom, ampak je bil tudi »nejeveren«, kar pomeni, da je zmogel poseben odnos do Kristusa; ta je podoben odnosu, ki ga je imel do Kristusa spreobrnjeni sveti Pavel. Dušan Rutar se torej loteva branja Kazantzakisa, poleg tega pa natančno analizira Scorsesejev film, in sicer s pomočjo konceptov, ki jih razvija znameniti francoski filozof Jacques Derrida. Namen njegovega pisanja je kar se da jasen in očiten: pokazati, da Kristus ni »odrešil« človeštva, ampak je vsakemu posamezniku naprtil mnogo težjo nalogo, kot so ljudje pripravljeni verjeti. Ali kot je zapisal sveti Pavel: Kristus nas je odrešil prekletstva postave, toda sam je za nas postal prekletstvo. Knjiga skuša odgovarjati na vprašanje, kaj to pomeni za človeško bitje, ki še upa verjeti v boga.
304 strani, mehka vezava
13.52 EUR (3240 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar in Mitja Reichenberg
GOSPODAR HARRY
Filmski nadaljevanki Gospodar Prstanov in Harry Potter sta tako filmska kot sociološka fenomena. Še toliko bolj, ker nastopata v paru, ker sta oba narejena po izjemno branih in prodajanih literarnih predlogah, ker sta se kot filma pojavila praktično hkrati in ker vse kaže na to, da bosta na tak ali drugačen način hočeš nočeš še nekaj časa prisotna v naši filmski zavesti. Osnovni razlog, da sta nastala v istem času, je nesluten razvoj računalniške tehnologije. Ta je lahko končno prepričljivo predstavila fantazijske svetove, ki sta jih v svojih literarnih delih razvila J. K. Rowling in J. R. R. Tolkien. Z drugimi besedami; v vizualnem smislu bi ti nadaljevanki na veliko platno le s težavo spravili še deset ali celo pet let nazaj. Zato je tudi večina knjig, ki so izšle in še izhajajo v povezavi z Gospodarjem Prstanov in Harryjem Potterjem, povezana z dogodki iz zakulisja snemanja, z razlago uporabe posebnih učinkov itn. Dušan Rutar in Mitja Reichenberg, ta hiperaktivni kreativni tandem, ki jima je Gospodar Harry po lanskih Sobi za paniko in Hannibalu tretji skupni knjižni projekt, sta se odločila za drugačen pristop. Rutar, filozof in psihoanalitik, se je z mislijo na Gospodarja Prstanov in Harryja Potterja poglobil v naravo magičnega in njeno zgodovino ter se na njemu svojstven način spoprijel z vprašanjem, kako bi bilo, če bi bil boj med dobrim in zlim v teh filmih mišljen kar se da resno, ne pa predvsem komercialno. Reichenberg, filmski skladatelj, pa je ob glasbenih partiturah za ta dva filmska projekta skozi nekaj drugih primerov (npr. Psycho, Stvor, Muha, Stigmata, Hannibal itn.) na svoj način osvetlil zgodovino filmske glasbe. Gospodar Harry je knjiga, po branju katere boste te fantazijske filme gledali precej drugače.
296 strani, mehka vezava
13.52 EUR (3240 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar
Andrej Tarkovski - psihoanaliza in portika filma
V tej knjigi je avtor obširno in natančno interpretiral vse filme, ki jih je posnel ruski režiser Andrej Tarkovski. Interpretacija je preplet več pripovedi, o čemer govori že podnaslov knjige. Čeprav Tarkovski ni maral za Freuda, je avtor skušal zagovarjati tezo, da so njegovi filmi ena najbolj prepričljivih ilustracij ključnih Freudovih konceptov: želja, nezavedno, Ono, fantazma, simptom, transfer, nadjaz. Drugo temeljno koordinato knjige o Tarkovskem predstavljajo dela francoskega filozofa in znanstvenika Gastona Bachelarda. Avtor skuša pokazati, da je Tarkovski režiser, ki ga upravičeno imenujemo filmski poet. O poetiki je veliko pisal prav Bachelard, zato je knjiga o Tarkovskem sočasno analiza njegovih filmov ter predstavitev temeljnih konceptov poetike duha, kot jo je razumel Bachelard. Temeljna ideja knjige o Tarkovskem je, da je človek duhovno ali spiritualno bitje, bitje spomina, sanj, nostalgije in pasijona, diskontinuiranega časa. Težko bi dvomili, da je Tarkovski eden najboljših režiserjev, ki ni nikoli podlegel komercialnim interesom, poleg tega pa je uspel z izjemno lahkoto ustvarjati in se gibati v svetu, za katerega je švedski režiser Bergman dejal, da je vanj želel vstopiti tudi sam, a dolgo ni vedel, kako bi to storil. Ko je videl Tarkovskega, je bil očaran. Tudi avtor knjige o slavnem ruskem režiserju je bil očarana nad njegovo izjemno kreativnostjo in poetičnostjo, zato je njegova knjiga ne le poklon Tarkovskemu, ampak je tudi darilo v najbolj pristnem pomenu besede, kot ga najdemo pri francoskem filozofu Derridaju. Nobenega dvoma ni, da zlasti v slovenskem jeziku še ni bilo tako kompleksne predstavitve Andreja Tarkovskega, saj avtorji navadno mnogo bolj preprosto razlagajo, kako je Tarkovski delal svoje filme, medtem ko se ne spuščajo v samo analizo njegovih pripovedi. Dušan Rutar je naredil prav to, saj vodi Šolo filmske pripovedi in estetike, v kateri se ukvarja s teorijo filma in umetnosti nasploh, zato je njegovo delo pomemben prispevek tudi k teoriji filma, in ne le del Andreja Tarkovskega.
256 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Beautiful: slovar ameriških B režiserjev
Ko je Ameriko na začetku tridesetih zgrabila huda gospodarska kriza in je začel obisk v kinu naglo padati, so v Hollywoodu sklenili, da bodo ljudje poslej za ceno ene vstopnice dobili dva filma. B-filmi so bili na hitro in poceni posneta programska mašila. Studiem niso vzeli niti denarja niti časa - vsak studio je imel tedaj lastno produkcijo, lastno distribucijo in lastno mrežo dvoran. Ko so se morali zaradi antitrustovskih zakonov znebiti dvoran, so izgubili kontrolo nad prikazovanjem, tako da B-filmov niso več potrebovali. B-film je prišel in odšel, kljub temu pa je pokazal, da kvaliteta filma ni odvisna od višine budžeta. Ta knjiga je slovar režiserjev, ki so ustvarili B-film.
142 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar
MATRICA FOREVER
Dušanu Rutarju, filozofu in psihoanalitiku je uspelo tik pred premiero Matrice: Revolucije dokončati definitivno in končno sodbo o celotni trilogiji. Pred dvema letoma je napisal knjigo o Matrici, v kateri je razčlenil nekatere njene filozofsko-sociološke komponente, kmalu po prihodu Matrice: Reloaded pa je padla ideja, da bi bilo smiselno narediti re-load in up-grade knjige. Tako se je začela zgodba knjige Matrica Forever, ki se je zaključila v sredo, 5. novembra 2003 ob 14:59, minuto pred svetovno premiero filma. V Rutarjevi pestri mešanici filozofije, psihoanalize, filmske zgodovine, mitologije in teologije lahko bralci pokukajo v zgodovinsko in literarno zakulisje matrične konstrukcije, oziroma lahko s spretnim vodenjem prodrejo skozi Matrico samo.
440 strani, mehka vezava
24.62 EUR (5900 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar, Mitja Reichenberg
FILM O HENDIKEPU
V njunem najnovejšem skupnem knjižnem projektu, sta se avtorja tudi ob filmih Frida in Ure do večnosti vsak na svoj način lotila vidikov, na katere so različni ljudje s hendikepom oziroma različni tipi hendikepa obravnavani v filmu. Tako vsak na svoj način obravnavata najpomembnejše filme s to tematiko, od Cyrano de Bergeraca in Človeka-Slona, preko filmov Moja leva noga, Rojen 4. julija in Čudovitega uma, do najnovejših, torej Fride, Ure do večnosti in Sestre magdalenke. Morda velja pripomniti še to, da sta se avtorja ob tej knjigi odpovedala honorarju, ki bo šel v dobrodelne namene za ljudi s posebnimi potrebami.
192 strani, mehka vezava
14.56 EUR (3490 SIT)
|
| |
 |
Mitja Reichenberg
DEVET VELIČASTNIH 2.del
Zagotovo bi glasba danes izgledala bistveno drugače, če bi v vsej njeni
zgodovini ne bilo nekaj ključnih ljudi, ki so prispevali pomembne kretnice za njen razvoj. Še posebej za razvoj filmske glasbe, a o tem bomo govorili vendar v nadaljevaju. Kar danes pomeni filmska glasba v svetu, je popolnoma nekaj drugega, kot si mnogi posamezniki v tukajšnjem
podalpskem svetu predstavljajo. Toda mi vztrajno upamo, da bo morda nekoč drugače. Upanje vendar ostaja.
S prvim delom knjige Devet veličastnih smo postavljali osnovne temelje
kot uvod v zgodovino filmske glasbe, nadaljevanje je namenjeno
vpogledu v svet filmske glasbe v zlatih letih filma. V kolikor bodo moči
zadostovale, bi naj luč sveta zasvetila še nad tretjim delom, ki bo pokazal na devet najvidnejših komponistov filmske glasbe sedanje in polpretekle zgodovine. S tem bi zaokrožili naše popotovanje po tujem
svetu.
Avtor si prizadeva, da bi bil četrti del veličastnih ubran na partiture
slovenskih filmskih komponistov. Ker pa je projekt kar precej zahteven,
je njegov konec postavljen nekam na obzorje, onkraj trenutnega pogleda.
Toda zato, da pridemo do konca, je potrebno vsekakor narediti najprej prvi korak. Mi sedaj delamo že drugega. In to z veseljem – in skupaj z vami vsemi, ki nam sledite.
-iz avtorjevega Predtakta
120 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar
PEDRO ALMODÓVAR
Pred nami je prva knjiga iz najnovejše zbirke Premierinih knjig Filmski portreti, s katero skušamo nadaljevati odlično tradicijo Slovenske kinoteke, ki je s svojimi Kinotečnimi zvezki slovenski javnosti predstavila vrsto pomembnih filmskih ustvarjalcev. V njej je filozof Dušan Rutar pod svoj drobnogled vzel trenutno najbolj vročega španskega in tudi evropskega režiserja Pedra Almodóvarja, z izdajo knjige pa želimo tudi pospremiti premierno prikazovanje njegovega najnovejšega filma Slaba vzgoja, na našem filmskem festivalu LIFFe.
Almodóvar je filmski anarhist, ki je v zadnjih dvajsetih letih film na izviren način preobrazil v družbeno angažirano in kritično umetnost, s tem pa je prestopil meje tako španske kot tudi evropske kinematografije in se uveljavil kot svetovno znan režiser. V posameznih poglavjih Rutar tako temeljito razčlenjuje vse njegove pomembnejše filme, vključno z ozadji in učinki, podrobno obdela Almodóvarjevo življenje, njegove metode dela, našteje pa tudi vse njegove filmske projekte doslej, kjer je sodeloval kot režiser, scenarist, igralec, statist, producent in celo kot pevec. Vsestranski portret vsestranskega filmskega umetnika.
128 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Ana Gruden Dannenberg
MEDIJSKE PODOBE
Ana Gruden Dannenberg je arhitektka in magistra umetnosti, ki se ukvarja z videom, oblikovanjem in poučevanjem na Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani. Premiera je pravkar izdala njeno knjigo Medijske podobe s podnaslovom Kalejdoskop stila in mode. V njej avtorica piše o tem, kako telo, obleka in prostor v soodvisnosti z mediji tvorijo človekovo podobo oziroma kako se človekovo zavedanje svoje podobe katalizira skozi medije. Kako se torej oblačimo in urejamo tako, kakor vidimo v medijih, in kako nam ti neprestano diktirajo podobo, četudi se tega ne zavedamo. Zgodovinski pregled stilov in mode povzema vizualne medije dvajsetega stoletja (fotografija, film, TV), posveti pa se tudi videu in glasbenim spotom, ki dominirajo okusu mladih v zadnjih desetletjih.
192 strani, mehka vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Britanski filmski inštitut; več avtorjev
Poglej si z novimi očmi!
Film, televizija, video, internet in računalniške igrice postajajo iz dneva v dan pomembnejši del naše kulture in družbe. Doseči polno pismenost v 21. stoletju pomeni tudi biti sposoben razumeti in uporabljati te medije. Vsi otroci bi morali že v najzgodnejših letih dobiti priložnost, da se tega naučijo. Slovenska kinoteka in založba UMco sta v ta namen izdala uporaben vodnik za poučevanje tri- do enajstletnih otrok o filmu in televiziji. Vodnik je na Britanskem filmskem inštitutu (BFI) pripravila priznana ekipa strokovnjakov, učiteljev in filmskih svetovalcev, pri prevodu pa so poskusili vsebine čim bolj prilagoditi slovenskemu uporabniku. Vodnik je namenjen tako staršem kot učiteljem, vzgojiteljem in vsem, ki si želijo, da bi mladi danes kljub poplavi gibljivih slik razvili kritičen odnos do njih in dosegli vsaj temeljno stopnjo medijske pismenosti. V vodniku je natančno razloženih osem osnovnih učnih tehnik, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju filma in televizije, dodani pa so še številni praktični nasveti, analize in argumentirani dokazi o pomenu gibljivk pri vzgoji in izobraževanju otrok. Nakazane so tudi pozitivne povezave filma s pismenostjo otrok ter predstavljeni vpliv gibljivk na socialni razvoj ter možnosti vključitve filmske vzgoje v vrtce in osnovne šole. Na koncu so dodani še slovenski viri za pomoč pri filmski vzgoji, državne in druge medijske izobraževalne ustanove ter priporočeno knjižno gradivo v slovenščini. V pripravi je drugi del vodnika Gibljivke v učilnicah, ki bo namenjen medijskemu izobraževanju mladostnikov od enajstega do šestnajstega leta.
128 strani, mehka vezava
16.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Samo Rugelj
Stranpota slovenskega filma
Najpomembnejši slovenski filmi zadnjega obdobja so nastali zunaj ustaljenih in institucionalno potrjenih norm in načel, kot nekakšen upor in protest proti državnim filmskim institucijam. Ko pa so njihovi uspešni ustvarjalci dobili novo priložnost, tokrat v institucionalnem okvirju, so skoraj vsi za precej več denarja posneli slabše filme, s katerimi so bili v produkciji pogosto tudi takšni ali drugačni problemi, torej (velikanske, tudi večletne) zamude, precejšnje prekoračitve proračunov, ki jih je moral potem Sklad reševati, kakor je vedel in znal.
Odgovor na vprašanje »Le zakaj imajo največjo smolo ravno filmi, ki jih financira Filmski sklad?«, ki si ga zamišljeno zastavljajo tudi na Filmskem skladu, je tako skoraj prelahek: njihova smola je ravno v tem, da jih financira Sklad, saj je to povezano z veliko preslabim nadzorom nad potekom realizacije samega filmskega projekta.
Glede na to, da je razdeljevanje denarja utemeljeno na precej nepreglednih umetniških kriterijih in da gre za zelo majhen sistem, v katerem se vsi, tisti, ki kandidirajo za denar, in tisti, ki ga razdeljujejo, poznajo že dolga leta, je skoraj nujno, da prihaja do nepravilnosti, nejasnosti, pomot, zapletov in napak. To je knjiga o tem, kaj vse bi se dalo v zakulisju slovenske kinematografije spremeniti na bolje. Posledično bi bili veliko boljši tudi slovenski filmi. Če si torej letos spomladi ne morete ogledati nobenega novega domačega filma, lahko preberete vsaj novo knjigo o slovenski kinematografiji.
(Iz uvoda)
352 strani, mehka vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
več avtorjev (British Film Institute)
Poglej si z novimi očmi 2
Gibljive slike oziroma gibljivke so pomemben jezik, ki ga razume ves svet. Najsi bodo prikazane v kinematografih, po televiziji, na videu ali svetovnem spletu, se je skoraj celotno dvajseto stoletje spreminjalo mišljenje o tem, kakšen položaj si zaslužijo v šolah. Vodnik je namenjen temu, da bi gibljivkam v 21. stoletju zagotovili ustrezno mesto v izobraževanju najstnikov tudi pri nas. Z uporabo enostavnih učnih tehnik bodo učitelji in starši spoznali metode, ki pomagajo pri učinkovitejši uporabi gibljivk v šolskem kurikulumu in doma ter ugotovili, kako lahko filmska pismenost izboljša mladostnikovo znanje in širi njegove kulturne izkušnje.
120 strani, mehka vezava
0.00 EUR (16 SIT)
|
| |
 |
Bernard Nežmah
Jelcinova Rusija
Dr. Bernard Nežmah (1961), sociolog, novinar in publicist je med leti 1991 in 2000 sistematično spremljal Jelcinovo vladavino. Kot reporter je osemkrat potoval v Rusijo in napisal več kot 30 člankov; poročal o pučih 1991 in 1993, predsedniških volitvah 1996 in 2000, velikih demonstracijah in protestih. V knjigi Jelcinova Rusija prikazuje različne mentalitete časa, ki so se formirale in razvijale skozi obdobje postkomunizma. Boris Nikolajevič Jelcin je bil prvi ruski predsednik, ki je bil izvoljen na splošnih volitvah 1991, zatem pa postal vladar, ki ni trpel tekmecev. V času največje moči je bil več kot Bog: politični spopad z vrhovnim sovjetom je končal tako, da je nanj poslal policijo in vojsko ter ga dal obstreljevati s tanki, toda zahodni in večina ruskih medijev ga ni opisala kot diktatorja, ampak kot rešitelja demokracije.
192 strani, mehka vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Mirjana Borčić
Filmska vzgoja na Slovenskem
Filmska vzgoja v Sloveniji ni bila nikoli niti dovolj sistematična niti ustrezno dimenzionirana v primerjavi z drugo umetnostno ali medijsko vzgojo. In vendar je ves čas potekala, eno od središč pa je bilo v Pionirskem domu v Ljubljani. Zaslugo za to, da se je tako zelo uveljavila v vzgojno-izobraževalnem procesu, so imeli nekateri entuziasti in cinefili, predvsem pa gospa Mirjana Borčić, letošnja dobitnica Nagrade Metod Badjura za življenjsko delo, ki je svoje življenje posvetila filmski vzgoji. Dolga leta je seznanjala generacije mladih s filmom ter jih naučila gledati na to vrsto umetnosti s svojim kritičnim pogledom. Skozi njeno knjigo govorijo spomini in pričevanja o preteklem času, ko je bila filmska vzgoja na svojem začetku.
160 strani, mehka vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Manca Košir
Pogovori: kronologija duha
»Manca Košir, tako pravi na začetku te knjige sama, je v življenju opravila več kot tisoč intervjujev. Tukaj jih je le dvaindvajset. Iz svoje bogate pogovarjalne dejavnosti, ki sega daleč čez novinarske žanre, je odbrala tiste zapisane in objavljene pogovore, za katere meni, da tvorijo takšno kronologijo slovenskega duha, ki se nas vseh dotika [...] Njena vprašanja, ki jih je postavljala intervjuvancem, niso tako imenitna samo zato, ker so logično ostra in pogosto neizprosna, ampak zato, ker od znotraj soustvarjajo intelektualno razpoloženje. Srečni tisti, živi ali žal že mrtvi, ki so bili vprašani!«
Peter Kolšek
340 strani, mehka vezava
24.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Jovan Jovanović
Uvod v filmsko mišljenje
Jovanovićeva knjiga je temeljni učbenik, pisan informativno, poljudno, odprto, četudi hkrati bralca in ljubitelja filma zavezuje k bolj intenzivnim premislekom o nastankih filma, filmski estetiki in predvsem o filmskem ustvarjanju. Študija o filmskem mišljenju želi biti tista temeljna informativna mreža, ki omogoča sodobnemu bralcu referenčnost pri nadaljnjem izobraževanju in refleksiji sodobne medijske prakse, ki ga vodi k poglabljanju in širjenju lastne medijske izobrazbe in – kar je najpomembnejše – vodi ga h kritičnemu razmišljanju o tem, zakaj je neki film »komercialna uspešnica« ali polnovreden umetniški izdelek.
200 strani, mehka vezava
24.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Stig Björkman
Trier o von Trierju
Lars von Trier, ta prototipno neulovljivi in neuničljivo inovativni prvoligaš evropskega filma, vam v tej knjigi pod režisersko taktirko Stiga Björkmana, drugače tudi avtorja intervjujev z Ingmarjem Bergmanom in Woodyjem Allenom, skozi poglobljeno analizo svojega celotnega opusa odkrije vso magijo lastnega filmskega ustvarjanja. Unikatna in obvezna knjiga za vse ljubitelje evropskega filma.
»Lars von Trier z ustvarjanjem lastnih svetov trmasto draži raven strpnosti pri zagovornikih filmskih in civilizacijskih konvencij. Hkrati ves čas preverja in izziva omejitve, ki jih namenoma postavlja samemu sebi, da bi bil pri raziskovanju prostranega filmskega medija še bolj neomejen. Knjiga avtorja o avtorju, ki v gledalcu ne pričakuje idiota. Za vse tiste, ki tudi zaradi njegovih filmov lažje plešemo v temi vsakdana.«
Janez Lapajne, filmski režiser
»Tako dober intervju, da boste von Trierjeve besede slišali – in videli.«
Marcel Štefančič, jr., filmski kritik
0 strani, mehka vezava
24.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Zadnji film
Avtor se v delu posveča zgodovini ameriškega filma, natančneje filmom, ki so bili posneti med letoma 1967 in 1977. Knjiga prinaša celovit zgodovinski pregled in analizo filmske produkcije, ki je nastala v tem plodovitem obdobju ameriške filmske industrije. Besedilo je ilustrirano s številnimi fotografijami in opremljeno z natančnim statističnim pregledom posameznega leta, obsežno filmografijo s slovenskimi in izvirnimi naslovi filmov ter lestvica 350 najboljših filmov tega obdobja po avtorjevem izboru.
Odlomka
Filmi novega Hollywooda – h'woodske renesanse, h'woodske revolucije ameriškega novega vala – so bili nevarni, srhljivi in nepredvidljivi. Generacijski. Antigeneracijski. Junaki so bili dvoumni, nestabilni, psihedelični in neprilagodljivi. Konformizem se je umaknil negotovosti, tesnobi, oklevanju in fatalizmu. Klasični h'woodski slog, ki je temeljil na discipliniranem pripovedovanju in montažni kontinuiteti, so zamenjali s postklasičnim slogom, ki ni več jamčil linearnosti, koherentnosti in jasne motiviranosti. Ameriški novovalovci so poskrbeli, da so se gledalci zavedali kamere in njene subjektivnosti – da so se torej zavedali avtorja, auteurja. Toda za razliko od Orsona Wellesa in Alfreda Hitchcocka s tem niso hoteli reči: glejte, film je fabriciran, konstruiran, kreiran. Ampak: glejte, fabricirana, konstruirana, kreirana je sama realnost.
Filmi novega Hollywooda so bili provokativni, neposredni, lucidni, polifoni, inventivni, protestni, kompleksni, angažirani, zaskrbljeni, aluzivni, modernistični in paranoidni. Skeptični so bili do ameriškega sna, do optimizma, do mainstreama, do retorike dominacije, do konformizma, do fundamentalizma, do avtoritete, do konzervativnih vrednot, do tradicije, do predmestnega sloga, do establišmenta, do tihe večine, do patriarhalnega reda, do heteroseksualnosti, do patriotizma, do rasizma, do konsenza, do politične inercije, do razrednega snobizma, do potrošniške ideologije, do seksualne represije, do militarizma, do mačizma, do korporacij, do kapitalizma, do družbene neenakosti, do sle po oblasti, do ameriške zunanje politike, do kolonialistične, morale do ameriškega mesijanstva, do srečnega konca in do pasivnosti publike. To so bila pač leta, ko je bil film umetnost št. 1.
»Če drži Wendersova teza, da je Hollywood koloniziral naše nezavedno, potem je pričujoča knjiga hkratna Razlaga sanj in Kapital našega časa: v vsaki izjemni analitični študiji se vedno skrivajo tudi vzvodi upora.«
dr. Stojan Pelko
879 strani, trda vezava
44.80 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Almanah 2007
Letni Filmski almanahi Marcela Štefančiča pri različnih založbah kontinuirano izhajajo že od leta 1991. Lahko bi rekli, da ima teh 16 preglednih filmskih zvezkov med filmofili danes že pravi kultni status.
Štefančičevi prvih 15 v letu 2007 pa gre takole:
1. Zodiak
2. Bournov ultimat
3. Smrtno varen/Planet terorja
4. Zastave naših očetov/Pisma z Iwo Jime
5. Taksidermija
6. Favnov labirint
7. Ponudba
8. Notranje zadeve
9. Navadna ljubimca
10. Petelinji zajtrk
11. Postreli jih
12. Darwinova nočna mora
13. Oni
14. Zlom
15. 300
251 strani, mehka vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
James Thurber
Moje življenje in težki časi ter drugi lahkotnejši spomini
Američan James Thurber poleg Marka Twaina velja za največjega ameriškega humorista in ga postavljajo ob bok tudi največjim angleškim ter drugim svetovnim humoristom. Knjiga Moje življenje in težki časi po mnenju kritikov velja za eno najboljših humorističnih knjig 20. stoletja. Pričujoča izdaja vsebuje precej Thurberjevih drugih kratkih zgodb, ki so opremljene s hudomušnimi avtorjevimi ilustracijami. Dragocenost Thurberjeve literature je ta, da se ni skrival za izmišljenimi literanimi osebami in tako v humoroslovje vpeljal pomembno prvino: malega junaka, ki hodi po kostanj v žerjavico skupaj s svojim avtorjem. Prvi prevod tega avtorja v slovenščino (prevajalec Branko Gradišnik).
296 strani, trda vezava
24.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Iztok Sitar
Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007
Letos praznujemo osemdesetletnico prvega slovenskega stripa in ob tej priložnosti je izšla knjiga priznanega stripovskega avtorja Iztoka Sitarja. V trdo vezani A4 knjigi se zrcali več kot 80 slovenskih stripovskih avtorjev in njihove kompletne stripografije, ki so grafično predstavljene z več kot 200 ilustracijami iz njihovih del. Kot pravi poznavalcev slovenskega stripa Max Modic, ki je h knjigi prispeval spremno besedo: »Skrajni čas je bil, da dobimo to knjigo. In kdo ve, če bi jo sploh kdaj dobili, če bi se Iztokova ljubezen do slovenskega stripa omejila samo na ustvarjanje stripovskih tabel. V Zgodovini slovenskega stripa 1927-2007 najdemo tako rekoč vse, kar ste vedno želeli vedeti o slovenskem stripu, pa niste imeli kje najti.«
160 strani, trda vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Pam Cook (urednica angleške izdaje)
Knjiga o filmu
Ko je Britanski filmski inštitut leta 1985 prvič izdal Knjigo o filmu, je ta hitro dobila status prelomnega besedila na področju filmskih študij. V dostopni obliki je predstavila rezultate dveh desetletij intelektualnih dejavnosti, ki danes veljajo za osnovo teh študij. Težko pričakovana tretja izdaja temelji na dosežkih prvih dveh in raziskuje vznemirljivo dogajanje na tem področju v zadnjem času, obenem pa ohranja zgodovinski pregled in globino izvirnika.
Novo izdajo sestavlja sedem delov, ki se ukvarjajo z zgodovino in razvojem Hollywooda, filmskimi zvezdniki, filmsko tehnologijo, najbolj prepoznavnimi svetovnimi kinematografijami, žanri, avtorstvom v filmih in razvojem na področju teorije filma.
Nove teme vključujejo: nemi film, afriško-ameriško, postkolonialno, bollywoodsko in umetniško filmsko produkcijo ter razširjen pregled svetovnih kinematografij.
Več kot devetdeset »sivih okvirčkov« s poglobljeno analizo in pomembnimi informacijami o več kot 350 filmih dopolnjuje osnovno besedilo. Knjiga ima več kot 250 fotografij, bibliografijo ter obsežno kazalo.
Nova izdaja utrjuje sloves Knjige o filmu, ki velja za referenčen in nepogrešljiv uvod v filmske študije.
Pam Cook je uredila prvi dve izdaji Knjige o filmu in je priznana strokovnjakinja s področja filma in medijev. O svojem področju raziskovanja izdaja številne knjige. Pri tretji izdaji Knjige o filmu je sodelovalo več kot 60 strokovnih sodelavcev, ki se lahko pohvalijo z obsežnim delom na področju strokovnega pisanja o filmih.
»Najtopleje jo priporočamo vsem, ki jih zanimajo filmi. Zasluži si kar najširše občinstvo.«
Priloga o visokem šolstvu časopisa Times
»Eden najboljših vseobsegajočih uvodov v filmsko kritiko.«
Total Film
»Temeljit in razumljiv uvod k vsakovrstnim filmskokritiškim orodjem.«
Time Out
»Knjiga prinaša veselje … navdušila bo vse, ki so jim filmi všeč.«
Multimedia Information & Tech
632 strani, trda vezava
59.90 EUR (0 SIT)
|
|
|
