 |
|
 |
Izberi zbirko:
modra |
rdeča |
zelena |
bela |
mini |
v pripravi
| |
 |
Marcel Štefančič, jr
DRŽAVLJAN KANE
Avtor nam na svoj prepoznaven način predstavi ozadje nastajanja tega, po mnogih anketah najboljšega filma vseh časov ter ga začini z njegovo izvrstno analizo. Hollywood in Amerika tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja pred nami vstaneta kot resnična, dogajanje v spretni režiji pisca nam v divjem tempu diha za vratom, ritem nikoli ne popušča, suspenz je ves čas trdno podložen, mit pa ponovno oživi in zažari.
192 strani, mehka vezava
8.24 EUR (1975 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr
FILMSKI ALMANAH 2001
Marcel Štefančič jr. vsako leto izda Filmski almanah, kjer so pregledno zbrane vsebine vseh filmov, ki so se vrteli na velikem platnu v preteklem letu. Letošnji almanah je že njegov enajsti, prvič pa je izšel pod okriljem novega založnika – v zbirki Premiera.
192 strani, mehka vezava
8.24 EUR (1975 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
A.I.
Film A.I. (Umetna inteligenca), ki ga je po smrti velikega režiserja Stanleya Kubricka nadaljeval Steven Spielberg, govori o robotu (Haley Joel Osment), ki si želi, da bi znal čutiti tako kot navadni ljudje. Ker je imel film, ki je v slovenske kinematografe prišel v jeseni 2001, velik režiserski in tematski potencial, sta se pisec in založnik odločila, da mu posvetita svojo knjigo.
187 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Samo Rugelj
V ISTO REKO NE MOREŠ STOPITI DVAKRAT
Knjiga v precejšnjem obsegu govori o 48 velikih filmih, ki se jim v prihodnosti obeta vsaj eno nadaljevanje. Avtor nadaljuje z usodo poskusov ponovitev slovenskih filmov, pregled pa zaključi s kratko zgodovino filmskih nadaljevanj.
163 strani, mehka vezava
4.13 EUR (990 SIT)
|
| |
 |
Robert Ebert
TA VEČI BUKVICE OD HOLIVUDARSKIH ZGUNCARIJ
Je eno najzanimivejših del tega ameriškega kritika, ki je nekak filmski ekvivalent Murphyjevega zakona. V njem so zbrana zabavna, kratko zapisana pravila, ki so nastala ob gledanju filmov ter pester mozaik klišejev in obveznih scen, ki jih že desetletja uporablja Hollywoodska filmska produkcija.
191 strani, mehka vezava
13.52 EUR (3240 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
FILMSKI ALMANAH 2002
Filmskih Almanah našega najbolj plodovitega filmskega publicista zadnjih dvajsetih let, ki ima za seboj že enajst let nepretrganega izhajanja je že dolgo svojevrstna institucija, ki pa se ves čas spoprijema s finančnimi problemi. To je lepo vidno že iz tega, da je naša založba že njegov peti založnik. Leta 1992 je z njim (torej s Filmskim Almanahom 1991) ambiciozno začela Mladina, v okviru svoje zbirke Mladina almanahi. To je bil lep založniški dosežek, obsežna knjiga na 250 straneh, zgledno oblikovana, z debelim papirjem, z različnimi ikonami za posamezne filmske dosežke (film leta, obraz leta, krah leta, itn.), z veliko slikami, s filmografijami režiserjev in opombami na koncu. Že naslednje leto se je projektu pridružil Mihelač, tedaj en od najpropulzivnejših založnikov nove, podjetniške generacije. Mladina in Mihelač sta skupaj izdala štiri almanahe. Leta 1997 (torej Filmski Almanah 1996) je almanahovo štafeto prevzel Film Plus, kar je bilo precej logično, saj je spomladi tega začel tudi z izdajanjem filmske revije Oskar. Po treh almanahih iz te hiše, smo bili leta 2000 zopet priča spremembi, saj je almanah (tisti za leto 1999) ponovno zamenjal domovanje in ga našel pri založbi Fun, ki je v tistih letih izdajala filmsko literaturo. Fun je izdal dva almanaha in projektu pomagal skočiti v novo tisočletje. Z lanskim letom je ta filmsko knjižni projekt, ki kot edini v knjižni obliki prinaša vse filme, ki so se v posameznem koledarskem letu predvajali v slovenskih kinodvoranah, zaživel v naši založniški hiši. Glede na to, da je ta edini strnjeni filmski dokument posameznega leta še zmeraj prepuščen stihiji in kratkoročnim poslovnim ambicijam posameznih založnikov, bi bilo nujno, da se Filmski Almanah kot tak vsaj deloma institucionalizira in se mu da možnost za dolgoročno preživetje.
232 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Mojo - čas filmskih prospektov in cinefilije
V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih so distributerji Slovenijo zasuvali s filmskimi listi, sicer reklamnimi materiali, ki pa so bili pravi fetiši. Mnogi so tedaj te filmske liste zbirali. Ne brez razloga. Nekateri filmski listi so bili resda skromni, listi z nekaj barvnimi, kvazibarvnimi ali črno-belimi fotkami, osnovnimi podatki in rezimejem zgodbe, bodisi v slovenščini, srbohrvaščini ali celo cirilici. Nekateri so bili malce bolj ambiciozni, tako da so premogli štiri strani, vključno tudi z malce večjimi, celostranskimi fotkami. Filmski listi so začeli izhajati kmalu po II. svetovni vojni, izhajati pa so nehali sredi sedemdesetih, ko se je vse spremenilo – sedemdeseta so se predčasno končala, prišla je Vojna zvezd, ki je svet premaknila v eskapistično vesolje, filmi so izgubili impulzivno urgentnost in želo ter začeli privzemati blockbustersko logiko, Novi Hollywood se je začel rušiti, evropop je poniknil, B-filmi so mutirali v TV-serije, kino je izgubil kultni status. Nič več prestižnega, "umetniškega", "gledališkega" ni bil – zato tudi ni bilo več potrebe po filmskih listih, ki so itak dobili konkurenco v drugih medijih, polnih filmskih sličic in napovedi.
Filmski listi so ob fotografijah vključevali osnovne podatke o filmih (režiser, scenarist, produkcija, igralci itd.) in tudi obširne, detajlne sinopsise filmov, toda niso bili izključno promocijski, prej narobe. Avtorjeva knjiga bo vsebovala natančen pregled filmskih listov v povezavi s tedanjo logiko filmskega prikazovanja, ob kateri so mnogi filmi prihajali na naš spored z večletno zamudo. Poleg esejističnega dela bo v sliki in besedi predstavljeno tudi 150 najbolj reprezentativnih filmskih listov, ki so integralni del slovenskega kinopredvajanja.
144 strani, mehka vezava
12.39 EUR (2970 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Zakaj je treba Balzaca brati na plaži
Po esejih Zakaj me Brian De Palma ni hotel niti pogledati, avtor predstavlja zakulisje sveta literature. Kakšno pisateljsko industrijo je vodil Balzac. Kakšne je uganjal Prešeren. Koliko zgražanja je povzročil Gore Vidal. O čem je pisal Phillip K. Dick. Kako anonimna sta bila Harris in Salinger. Pa še o vohunskih romanih na slovenskem ozemlju, o de Maupassantu, o vesternu, o Ludlumu, o postmodernizmu, o zarotah, o Malrauxu, o Jamesu Bondu, Kocbeku ... skratka o vsem, kar vam ni prišlo na misel, ko ste karkoli od naštetega brali, se vam bo pa zdelo popolnoma smiselno, ko se boste spomnili za nazaj.
160 strani, mehka vezava
14.56 EUR (3490 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Filmski Almanah 2003
Marcel Štefančič, jr. neumorno beleži dogajanje na filmskem platnu in ga vsako leto povzame v Filmskem almanahu. Tokrat že trinajsto leto zapored in že tretje leto pri knjižni zbirki Premiera. Zdaj je tako zbranih že stotine filmov, urejenih po letih, ko smo jih gledali, stotine kritičnih zgodb, ozadij, namigovanj, paberkov, anekdot in ocen. Kot vselej, tudi ta Filmski almanah vključuje bonus z eseji o kinotečnih gledalcih, o identifikaciji, o koncih, o sindikatu, o ženskah, o Rambu, o glavah, o brat-packu, o vlaku, o atentatih, o Eisensteinu, o fantih z dvema pištolama, o oskarjih in o Casablanci. Za cinefile seveda obvezno.
232 strani, mehka vezava
14.56 EUR (3490 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
ZAKAJ ME BRIAN DE PALMA NI HOTEL NITI POGLEDATI
Knjiga se začne z anekdoto, kako Brian De Palma avtorja ni hotel niti pogledati, v nadaljevanju pa razkrije, zakaj je bilo temu tako. Sicer je coolekcija no. 1 zbirka igrivih esejev o nekaterih največjih režiserjih in igralcih. Kot večina drugih avtorjevih knjig se bere kot roman, čeprav namesto fikcije vsebuje zbirko anekdot, življenjepisov in portretov. Obdelani so ljudje, njihovi filmi, poslovno in zasebno življenje, romance in afere in vse ostalo, kar dela karizmatične ljudi to, kar so. Eno od poglavij je posvečeno tudi kultnemu filmu Divja banda in njegovim protagonistom, knjiga pa se zaključi s preglednim esejem o filmskem konceptu Dogma 95.
156 strani, mehka vezava
14.56 EUR (3490 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
CLOSE UP 1 in 2
V svojih dveh knjigah Marcel Štefančič, jr. tokrat v takorekoč enciklopedičnem slogu opiše zgodbe skoraj dvestotih filmskih igralk in igralcev. Kdo so bili, s čim so se ukvarjali prej, kako so se podali na igralsko pot, kako so se prebili, s kom so spali, kaj so počeli, ko so postali slavni in tisti, ki so že, kako so umrli. Spekter predstavljenih imen sega od velikih filmskih klanov kot so Houstoni, Fonde, Barrymori, pa do komaj znanih igralcev B-filmov, od mainstream Holywooda, novega Hollywooda in novega-novega Hollywooda, do kultnih Bunuelovih in Bergmanovih igralcev in igralk, od filmskih gentlemanov in dam do seks-bomb, od filmskih desničarjev in kasnejših politikov do levičarjev in anarhistov, od najzgodnejših začetkov filma do danes. Portreti izbranih hollywoodskih, azijskih, zahodno- in vzhodnoevropskih zvezd z obsežnimi filmografijami, ter obogateni z anekdotami in pikantnimi zakulisnimi podrobnostmi, ob katerih se zlahka poistovetimo z njimi, saj nam z njimi sicer nedostopne filmske zvezde pokažejo tudi svoj bolj vsakdanji obraz, pogosto zanimivejši od tistega pod šminko in v soju žarometov. Definitivno knjigi, ki si ju pravi cinefil nikakor ne bi smel dovoliti prezreti.
232 strani, mehka vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Filmski almanah 2004
Filmski almanah 2004, avtorja Marcela Štefaniča, jr, enega najbolj znanih in priznanih filmskih peres v Sloveniji, prinaša 178 filmskih naslovov. Gre za celosten pregled vseh filmov, ki so v letu 2004 zašli na naša filmska platna. Filmske kritike, ki tedensko izhajajo v Mladini, avtor od leta 1991 ob koncu leta zapakira v almanah. Letošnja knjiga, poleg kritik in ocen filmov v prepoznavnem 'buševsko' in erotično obarvanemu slogu, prinaša še pregled nekaterih pomembnejših filmskih dogodkov (Liffe, retrospektiva bollywoodskih filmov, Oskarji,…) ter dodatek v katerem Štefančič obdela nekatere naslove iz filmske preteklosti. Filmski almanah tako ostaja edini filmski zbornik, ki resneje spremlja in analizira dogajanje v slovenskih kino dvoranah.
238 strani, mehka vezava
16.27 EUR (3900 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Na svoji zemlji, zgodovina slovenskega filma
Zgodovina slovenskega filma je večja od slovenskega filma. Ali bolje rečeno – zgodovina slovenskega filma ni odvisna od tega, kaj ima kdo za slovenski film v ozkem, nacionalnem, nacionalističnem smislu. Filmi že po svoji naturi presegajo nacionalne kulturne programe in idejo nacionalne kinematografije – po malem so vedno internacionalni, nečisti, umazani. To jim je v karakterju. Filmi niso romani – filmi so kolektivno delo. Lahko da so produkt osebne, avtorske, individualne vizije, toda pri oblikovanju že po naturi filmskega dela sodeluje kopica ljudi, tako da filmi nacionalne čistosti ne jamčijo. Prej narobe, nacionalna čistost se jim upira – silijo čez nacionalne meje, nacionalnost in nacionalizem vedno presegajo. Še toliko bolj to velja za slovenski film, ki je rasel v Jugoslaviji, kjer so se nacije izrazito mešale, tako da so slovenskim filmom – na srečo – pečat dajali tudi ne-Slovenci.
Zato je čas, da v zgodovino slovenskega filma reintegriramo vse igrane celovečerne filme, ki so del te zgodovine – del zgodovine slovenskega filma. Kar pomeni, da je čas, da v zgodovino slovenskega filma reintegriramo igrane filme, ki so jih slovenski režiserji posneli drugod, igrane filme, ki so jih slovenski producenti producirali zunaj Slovenije, in mednarodne koprodukcije (»koparticipacije«), pri katerih je v petdesetih in šestdesetih sodeloval Triglav film, prvi slovenski povojni producent. In ko to storimo, dobi slovenski film nove dimenzije – na lepem je lepši, bogatejši in raznovrstnejši kot kdajkoli. Ker pa je zaradi absolutne odsotnosti arhivov ter zaradi ignorance, zgodovinopisne malomarnosti in prezira, s katerim so starejše generacije slovenskih cinefilov in aparatčikov gledale na te koprodukcije, nemogoče povsem natančno reči, pri katerih filmih vse je Triglav sodeloval kot aktivni koproducent in pri katerih le kot serviser, tudi moja reintegracija ostaja le work-in-progress. In to kaže še enkrat poudariti: work-in-progress.
383 strani, trda vezava
28.79 EUR (6900 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar
100 kultnih filmov
Kultni filmi pravzaprav ne poznajo pravil ali vzorcev, po katerih naj bi bili narejeni. Lahko rečemo, da so anarhistični v najboljšem pomenu besede. Tudi ko postanejo popularni – navadno v ozkih krogih ljudi – ni mogoče trditi, da so postali tudi povsem razumljivi ali razvidni vsakomur. Prav nasprotno: kultni filmi so vselej svojevrstne skrivnosti, ki dolgo privlačijo pozornost nekaterih gledalcev, tako kot jo privlačijo tudi druge skrivnosti. To pa še ne pomeni, da segajo nekam v običajno nerazumljeno transcendenco.
314 strani, trda vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar
Vzgoja za družino in vrednote, kako s pomočjo filmov bolje vzgajati otroke
Krščanski pridigajo, da svetu primanjkuje vrednot. Mnogi drugi se jim pridružujemo v spoznanju, le da ne pridigamo. Trdimo, da zares primanjkuje zvestobe vrednotam, med katerimi izstopa resnicoljubnost. Te vrednote ljudje-potrošniki v glavnem ne marajo. Raje imajo dobrine in iluzije ter spektakle.
Z otroki je bistveno drugače. Niso še potrošniki, zato resnicoljubnosti ne zavračajo.
Vzgoja za družino in vrednote je najprej vzgoja za resnicoljubnost. Pomembna je zlasti v svetu, v katerem več kot polovica odraslih ljudi verjame v horoskope, čudeže, zagrobno življenje, hudiča, vstajenje in to, da bo Bog uslišal njihove želje, če bodo dovolj vztrajno molili.
Vzgoja za družino in vrednote je zato tudi vzgoja za to, da se odmaknemo od televizorjev in prekinemo z življenjem parazitov, ki jih vzdržuje industrija kulture, zabave in brezmejnega potrošništva. Zlasti v Sloveniji, v kateri živi velikansko število alkoholikov, samomorilcev in depresivnih ljudi. Ki vzgajajo nove rodove alkoholikov, samomorilcev in depresivnih ljudi.
Filmi, ki jih otroci sicer veliko vidijo, nam lahko pomagajo k boljši vzgoji otrok. Ogledali smo si jih in spregovorili o tem, kako je mogoče s pomočjo dobrih filmov pripomoči k bolj kakovostnemu družinskemu življenju.
200 strani, mehka vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Podiranje zvezd na Gardskem jezeru, antipotopisni esej s poti
Gardsko jezero ima obliko penisa. To je kartografski, topografski fakt. Rekel bom le tole: in nekaj je na tem. Nekaj erektilnega, potentnega, faličnega, političnega se drži Gardskega jezera. Toda nikar ne mislite, da ga je geopolitično defloriral Duce. Kje neki! Gardsko jezero je že od nekdaj geopolitčni pret-a-porter.
Ko je šel tod mimo D. H. Lawrence, so ciklame dišale po Fedri, hijacinte po oprsju Diane, ciprese po zubljih pozabljene teme, vasice pa po večeru. Pripadale so preteklosti. Tako kot ozke, kaotične, labirintne, temne uličice. Tako kot ozke, globoke, mučne, temne pasaže. Oh, in tako kot cerkve – prežete z gostim, težkim, divjim, začinjenim mrakom preteklosti.
Zbirka Obsesije
121 strani, mehka vezava
12.10 EUR (2900 SIT)
|
| |
 |
Dušan Rutar
Ljubezen v imenu očeta, kar s pomočjo filmov oče podari sinu
Potem ko se je izpraznila posoda humanizma in se je sodobni neoliberalizem namenil vzeti tem, ki nimajo skoraj ničesar, in dati onim, ki imajo že tako vsega preveč; potem ko se je izkazalo, da so Matere povsod in da hočejo otrokom le »dobro«, v resnici pa delajo zlo; potem ko je postalo očitno, da otroci vse več časa preživijo za zasloni in »komunicirajo« le še prek mobilnih digitalnih naprav; potem ko je resnicoljubnost zamenjalo čvekanje in pripovedovanje svojih »mnenj«, je postala lakota po očetih in tem, kar so stoletja prenašali na sinove, skoraj nevzdržna.
Danes otroci ne potrebujejo Mater, saj so te povsod – od dojenja do vrtca in univerze – temveč vse bolj pogrešajo in potrebujejo očete. Potrebujejo to, kar je v naslovu pričujoče knjige: ljubezen v imenu očeta. Naslov je kajpak tudi biblični, a saj je v teh temnih časih jasno, da znova potrebujemo smelo gesto, ostro misel in pogumno dejanje, ki so jo zmogli Jezus Kristus in mnogi drugi ljudje, ki so verjeli, da mora človek v življenju narediti tudi kaj drugega, kot le posedati za zasloni, kupovati dobrine in pripovedovati »mnenja«. Verjeli so, da je natanko oče tisti, od katerega le lahko naučijo samozavesti, s katero se upirajo vsakemu mogočemu oblastniku, pa če je videti še tako prijazen. In upirati se je treba. Zlasti v teh temnih časih.
216 strani, trda vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Jerome Klapka Jerome, prevedel: Branko Gradišnik
Talijin hram in še druge deske v glavi
Jerome Klapka Jerome (1856-1927) ni imel prave šolske izobrazbe, saj je pri petnajstih ostal sirota. Zmlada si je moral služiti kruh, sprva kot železniški pisar, pozneje pa kt potujoči gledališčnik. Izpovedna nuja ga je gnala, da je začel popisovati svoje izkušnje, in leta 1885 je izšla knjiga z naslovom Na odru – in ob njem; Bežna kariera nesojenega igralca. Že ta prvenec se je odlikoval po živem smislu za opazovanje in po hudomušni obdelavi. Nekaj let zatem, leta 1889, pa so izšli Trije možje v čolnu in Jeroma povzdignili v živo legendo. Trije možje se klatijo (1900) so ta sloves še utrdili.
Zgodovinsko ali razvojno gledano je bil Jeromov humor posebej inovativen prav v tem, da so moža bolj kot tuje zanimale lastne težave. Vedel je, da smo si ljudje enaki, če ne po drugem, pa po mukah vsakdanjosti. Tako je v svojih opažanjih jemal nase male poraze in prikrajšanja svojih bralcev-slehernikov. Ni ga večjega užitka kot prepoznati lastno tegobo pri drugem – še posebno če premre oni do nje toliko življenjskega spoštovanja, da se mu ljubi o njej pisati. Knjiga Talijin hrm in še druge deske v glavi združuje šaljivo študijo melodramskih konvencij in klišejev ter bogat izbor Jeromovih humornih besedil, črtic in esejčkov, vzetih iz obsežnejših celot.
Zbirka Harlekin
229 strani, trda vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Mitja Reichenberg
In oskarja dobi ... Sedemdeset let oskarjev za filmsko glasbo
Pričujoče knjiga sega veliko dlje od oskarjev in veliko dlje od filmske glasbe. Vnjej so – poleg nominirancev in dobitnikov zlatega kipca za partitude in pesmi – mimogrede nanizani tudi vsi največji ameriški filmi in njihovi ustvarjalci od začetka do danes. Še večjo vrednost pa knjiga ponuja v izrazitem pogledu mojstrov simfonične filmske glasbe, ki so ustvarili daleč najbolj znane in razširjene melodije, ki v žanru klasične glasbe nastajajo v časih našega življenja. V Hollywoodu so to glasbo od nekdaj pisali skladatelji vsega sveta.
Knjiga je namenjena vsakomur, ki želi razširiti svoje razumevanje filma in glasbe ter si upa pomisliti, da slaba glasba (in zvok) film kazita, kakovostna pa ga nadgradita in naredita. Tako akademsko kot tudi ljubiteljsko slabo izgrajen odnos do glasbe pa je med drugim eden od vzrokov, zakaj Slovenci svojih filmov ne gledamo najraje.
236 strani, mehka vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Filmski almanah 2005
Recimo, da vas zadnjih pet let ni bilo med nami. Da ste manjkali. Da ste bili na Marsu. Da so vas zamrznili. Da ste zbežali pred milenijskim hroščem. Okej, naj malo razmislim, kje bi lahko še bili. Aha – lahko, da ste se ujeli v kako piramidno igro, vse prihranke izgubili, padli v new-age trans in zbežali v kako indijsko jamo, kjer ste se pod taktirko osebnega jogija prepuščali epski meditaciji, ki vam je potrdila, da denar ni vse, in ob kateri ste se odvajali svoje patološke odvisnosti od hitrih finančnih shem, ki itak nikoli ne vžgejo, kar veste iz lastnih izkušenj. Recimo torej, da ste zadnjih pet zapravili za ubijanje vrojene, apriorne, tranzicijske ideje, da je mogoče obogateti čez noč. In recimo, da ste se zdaj vrnili. Bolje bi bilo, če bi ostali tam, kjer ste se skrivali. Reality-check ne bo prijeten. Naj vam razkrijem, kaj ste v teh petih letih zamudili – zamudili ste prav čas, ko je bilo mogoče čez noč bajno obogateti. S čim? Ne s plastiko, se razume, ampak s filmi. Kaj se je zadnjih pet let najbolje prodajalo? Tole : Gospodar prstanov 3... Harry Potter 1... Gospodar prstanov 2... Shrek 2... Harry Potter 2... Gospodar prstanov 1... Iskanje malega Nema... Spider-Man... Harry Potter 3... Spider-Man 2... Matrica 2... Pirati s Karibov... Vojna zvezd – epizoda II... Neverjetni... Trpljenje Jezusa Kristusa... Misija nemogoče 2... Dan po jutrišnjem... Pošasti iz omare... Njegovi tastari... Troja... Vsemogočni Bruce... Shrek... Gladiator... Zadnji samuraj... Oceanovih 11... in podobno. Točno, zdi se, da so bili vsi ti filmi le stranski produkt bajne piramidne igre. Res bajne. Filmi so brez problema prislužili milijarde dolarjev – ali pa vsaj na stotine milijonov. Vem, da ste malce zbegani, zato se mi zdi prav, da vam povem po pravici in resnici – filmski trg se je v teh magičnih petih letih krepko raztegnil in razširil. Če naj bom direkten: ameriški predsednik Bush je z nekaj vojnami na Bližnjem vzhodu poskrbel, da se je filmski trg čez noč povečal, ali natančneje, globalnemu filmskemu trgu, s katerim se preživlja Hollywood, je dodal še dve državi, Afganistan in Irak, ki h'woodskih filmov prej nista uvažali. In kot kaže, se bo globalnemu trgu zelo kmalu priključilo še nekaj držav, ki h'woodskih filmov po trenutni zakonodaji ne uvažajo, recimo Iran, Sirija in Severna Koreja. Bushu se zdi naravnost nezaslišano, da te fine puščavske države ne prikazujejo vseh tistih lepih filmov, ki se dogajajo v puščavi – spomnite se le na Mumijo. Ali pa na Mumijo 2. Ali pa na Hidalga, Saharo in Nebeško kraljestvo. A po drugi strani, tudi britanskemu premjeju Tonyju Blairu, Bushevemu velikemu prijatelju in poslovnemu družabniku, se verjetno zdi hudo nezaslišano, da si Severni Korejci in Kubanci ne morejo pogledati, kako lepo je bilo, ko jih je obiskal James Bond. Pravo doživetje. To je tako, kot če Grki ne bi videli Moje grške poroke. Kot če Japonci ne bi videli Pearl Harborja ali Zadnjega samuraja. Ali pa kot če zunajzemeljska bitja ne bi videla Mož v črnem 2. Ne rečem, ni nujno, da bi videli Može v črnem 1, toda lepo prosim – Možje v črnem 2 so bili posneti izključno za njih. Tako kot je bil rimejk Planeta opic posnet izključno za opice.
Kot rečeno, v zadnjih petih letih je bilo mogoče obogateti čez noč. Le za trgom si moral, kar pa ni bilo težko – trg se je tako raztegnil, da so nadaljevanje dobili celo Njeni tastari. Če si torej hotel v zadnjih petih letih čez noč obogateti, si moral gledati le filmske plakate, ki so viseli na stenah ali pa ob cesti in kot neke sorte signali kazali pot do hitrega bogatenja – ali pa vsaj pot do recepta za hitro bogatenje. Če ste vse te signale povezali, ste lahko namreč hitro ugotovili, kaj morate narediti, če hočete, da bo vaš film videl cel svet. Zdajle mislite, da vam bom naštel 10 ali pa 25 pogojev, ki jih morate izpolniti, če hočete uspeti, toda ne – svet se je v zadnjih petih letih tako popreprostil, da zadošča že 5 pogojev:
1. Film naj bo posnet po bestsellerju.
2. Film naj bo rimejk, nadaljevanje ali pa ekranizacija kake disneylandske atrakcije.
3. Dogaja naj se v preteklosti.
4. V glavni vlogi naj bo moški.
5. Slečen naj bo do pasu.
Vem, kaj mislite: da potrebujete veliko denarja. Motite se. Vse to lahko opravite kar doma: šesti pogoj se namreč glasi – film naj bo skoraj v celoti izdelan v računalniku. Digitalno. Ergo: ne odhajajte! Ostanite tu! Tudi vi lahko vletite na trg. Čas je idealen – Matric je zmanjkalo. Gospodarjev prstanov tudi. In gospa, ki piše Harryje Potterje, piše na roko! Mojih 21 pa gre abecedno takole:
Brata v vojni
2046
Elizabethtown
Hiša letečih bodal
Hvalnica ljubezni
King Kong
Kung fu frka
Mesto greha
Nebeško kraljestvo
Obiskovalec Q
Propad
Punčka za milijon dolarjev
Ruševine
Senca preteklosti
Stranpota
Vojna svetov
Zatoiči
Zbogom, Dragon Inn
Zelo dolga zaroka
Zvesti vrtnar
Zgodba o dveh sestrah
M.Š., jr.
276 strani, mehka vezava
16.27 EUR (3900 SIT)
|
| |
 |
Matej Krajnc
Johnny Cash, glasbeno in filmsko popotovanje
Knjiga je v glavnem nastala iz oddaj, ki sem jih med leti 1999 in 2004 objavljal na 2. programu Radia Slovenija v okviru Oddaje Janeta Webra. On je bil tudi tisti, ki mi je svetoval, naj oddaje zberem, predelam in morebiti objavim v knjigi, ko bo priložnost za to. Poslušal sem ga in sestavil rokopis z naslovom Pot v Memphis, glasba Johnnya Casha, ki je bil potem obsojen nadaljši počitek. Februarja 2006 je tudi v Slovenijo prišel biografski film o Cashz, Hoja po robu (Walk the Line) in z njim priložnost, da knjiga končno ugleda luč sveta, z njo pa tudi prepesnitve nekaterih Cashevih pesmi in nekaterih pesmi drugih avtorjev, ki jih je interpretiral. Knjiga je tako sestavljena iz esejev, ki se dotikajo ne vseh, ampak najprelomnejših trenutkov v Cashevi karieri. Dodan je še esej o humornejšem Cashevem delu, pa pregled filmske dejavnosti, prepesnitve in diskografija.V poglavju o tematskih albumih je posebno podpoglavje namenjeno kratkemu pregledu najpomembnejših sodelovanj Casha in Boba Dylana, pri zaporih pa najdete tudi esej o govorečem bluesu.
Matej Krajnc, odlomek iz Predbesede
zbirka Filmski portreti
166 strani, mehka vezava
16.27 EUR (3900 SIT)
|
| |
 |
Mark Twain, prevedel: Branko Gradišnik
Slavni skočižabec iz okraja Calaveras in drugo štorje
Mark Twain (1835-1910) velja za očeta ameriškega romana, pa tudi za največjega humorista 19. stoletja – kljub temu, da je svoje pisanje smatral za poučno in je bil po njegovih besedah humor tisti, ki se je nehote prikradel zraven. V rani mladosti se je z družino preselil na obrežje reke Mississippi, to okolje pa mu je pozneje služilo kot navdih pri pisanju misisipijskih romanov (Pustolovščine Huckleberrya Finna, Življenje na Misisipiju). Kratka zgodba Slavni skočižabec iz okraja Calaveras (1867) je bila nemudoma razglašena za idealno ubesedenje tradicionalnega ameriškega humorja.
K zvezi brezkompromisnega humorja, samoironije in živega, narečnega jezika je Twain težil do te mere, da je dialektu sledil tudi na račun morebitnih slovničnih in pravopisnih nepravilnosti. Branko Gradišnik je v slovenskem prevodu zvesto sledil izvirnemu besedilu in je za dosego živega učinka pogosto poteptal pravopisne zakonitosti. Prek dvajset raznovrstnih in kronološko razporejenih besedil, zbranih v knjigi Slavni Skočižabec iz okraja Calaveras in drugo štorje, je polnih Twainovega norčevanja iz samega sebe ali iz svojih pripovedovalcev ter komičnega pretiravanja, ki pa nikoli ne izkrivlja resničnosti.
166 strani, mehka vezava
20.45 EUR (4900 SIT)
|
| |
 |
Samo Rugelj, Marcel Štefančič, jr.
Stari, kje je film? Zgodba o korejskem filmskem čudežu.
Južnokorejski filmi, prerojeni po sprostitvi cenzure, ki jih je dušila in ubijala, so se v zadnjih desetih letih prelevili v globalno atrakcijo, v novo 'novo veliko stvar', v 'korejski val' – okej, v 'korejski cunami'. Postali so new kid on the block, drugo ime za belle epoque. Ne brez razloga: zelo so inovativni, kinetični, vizualno hipnotični, čudovito nelinearni, atmosfersko spektakularni, neutrudno shizoidni, slogovno prefinjeni, žanre, tuje zglede, folkloro in korejsko realnost pa mešajo s tako lirično unikatnostjo, da ti scvrejo možgane, napihnejo žile, zaprejo oči in odprejo usta. V njih vedno dežuje. Vse bi moral povedati že podatek, da h'woodski industrijalci serijsko kupujejo filmske pravice za rimejke južnokorejskih filmov. Za hongkonške hite Hollywood ni verjel, da bi lahko vžgali še enkrat – južnokorejski še zdijo očitno dovolj univerzalni, da bodo vžgali tudi drugič. Drugod. V Ameriki. Bagdadu. In Sloveniji.
Sponzor knjige je Samsung, prodaja: www.lancom.si
136 strani, mehka vezava
16.27 EUR (3900 SIT)
|
| |
 |
Zoran Smiljanič, Marijan Pušavec
Meksikajnarji
Grandiozno zastavljen 'roman v slikah' o premalo znani epizodi narodne zgodovine. V prvem delu nam zgodba predstavi dve vzporedni družinski drami, eno iz zakulisja dunajskega dvora, drugo iz domačih grap, in usodi dveh protagonistov, nesrečno zaljubljenega študenta medicine kmečkih korenin in frustriranega, sanjaškega princa drugorojenca Avstrijske monarhije. Na videz nepovezani zgodbi, ki pa ju bo slejkoprej prepletla nesrečna vojna avantura na drugem koncu sveta.
Filigransko dodelan scenarij, živa in sugestivna risba, dosledna dokumentiranost zgodovinskega obdobja, emotivna moč likov, epska širina in smisel za detajle, jedri dialogi, brezhibna montaža in nenazadnje relavantna tema odlikujejo ta lep, ambiciozen strip.
Strip, ki bi moral nekoč soditi v korpus nepogrešljivih del nacionalne kulture.
- Tomaž Lavrič
Zbirka Dos Pesos
73 strani, mehka vezava
16.27 EUR (3900 SIT)
|
| |
 |
Več avtorjev, urednik slovenske izdaje: Samo Rugelj
1001 FILM, najboljši filmi vseh časov
* 1001 film po izboru vodilnih svetovnih filmskih kritikov (od Potovanja na Luno (1902) pa do Gore Brokeback (2005))
* 960 strani
* format 165 x 215 mm
* barvne fotografije, trda vezava
* pregledna kazala po originalnih in slovenskih naslovih filmov
* pregledna kazala tudi po žanrih in režiserjih
* slovenski naslovi vseh omenjenih filmov
* kronološka razporeditev filmov
* prevedena že v 19 jezikov
Že izšlo.
CENA: 12.900 SIT
VEČ INFORMACIJ IN NAROČILA:
01/520 18 30
041/670 666
premiera@umco.si
960 strani, trda vezava
53.83 EUR (12900 SIT)
|
| |
 |
Vesna Milek
Intervjuji: pisatelji in publicisti
Dnevniško pisan roman Kalipso, knjižni prvenec izpod peresa uveljavljene publicistke in pisateljice Vesne Milek, je v slovenski literarni sferi zbudil veliko pozornosti, saj se je bil prvi natis bliskovito razprodan. Obračun s trendovskimi idejami in vzorci zeitgeista se je nadaljeval v romanu Če, tokrat z že prepoznavno provokativno noto in z ostrino, ki jo prežema zdrsljivo polje želja.
Pričujoča knjiga intervjujev je izbor njenih (že poprej objavljenih) odmevnih prispevkov in pogovorov s pisatelji in publicisti, torej s prepoznavnimi in izpostavljenimi medijskimi osebami iz sveta kulture. Nastanek vsakega takšnega intervjuja je po avtoričinih besedah test obrti, intuicije in kreativnosti, ki ga usmerja pričakovanje nekega presežka; ta se zgodi, ko na drugačen, neobičajen način ujame sogovornikove misli, mu zleze globoko pod kožo, nato pa iz njega izvabi tisto nekaj, kar končnemu izdelku (s pomočjo korektne dramaturgije) podari pridih živahne fluidnosti. Iskrivi in brezkompromisni intervjuvanci (38 jih je, na primer Svetlana Makarovič, Dušan Jovanovič, Suzana Tratnik, Tomaž Šalamun, Barbara Korun, Lojze Kovačič, Brina Svit, Marjan Košiček, Dušan Čater, Frédéric Beigbeder, Rosa Montero, Milorad Pavić, Danah Zohar, Paulo Coelho, Arto Paasilinna …) vas bodo s svojimi odgovori včasih globoko pretresli, včasih nasmejali do solz, nikoli pa pustili hladne in nedojemljive za njihova sporočila. Morda so leta spremenila nekatere Vesnine sogovornike, nikakor pa ne tudi njihovih misli, ki skozi te intervjuje uhajajo v brezčasje.
520 strani, mehka vezava
28.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Lewis Carroll
Zalezovanje žnrka: na kant v osmih kantih
Zalezovanje žnrka je historično gledano eno najpomembnejših novoveških pesniških besedil sploh. Danes velja za avantgardno napoved poznejšega eksistencializma in absurdizma. Je tudi neznansko zabavna in duhovita nesmiselna pesnitev, ki je po 130 letih še vedno živa in se bere in ponatiskuje. Pesem govori o neuspešni odpravi, ki v eksotičnih krajih skuša uloviti bajeslovnega žnrka (orig. snarka). Odprave se udeležuje 9 mož in 1 bober. Za udeležence je značilno, da se njihovi poklici začenjajo vsi po vrsti na črko B. Tekst je posejan s skritimi ugankami in namigi, ki omogočajo nenehno izhajanje novih (bolj ali manj navideznih) povezav med posameznimi elementi – Carrollu se je torej posrečilo po demiurško ustvariti prepričljiv, čeprav alogičen svet. Gradišnik je mojstrsko prestavil tekst, tako da je ohranil vse elemente puzzla, knjigi pa so dodane originalne hudomušne risbe Henryja Holidaya.
Lewis Carroll (s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson, 1832–1898) velja za enega najbolj vplivnih in največkrat navajanih angleških piscev. Pri nas imamo kar nekaj prebesedenj njegovih znamenitih dveh knjig o Alici. V Carrollovem pisanju je očitno dovolj privlačnih vsebin, da zlahka tekmuje z današnjo ponudbo, pa čeprav gre za besedila, ki so nastala v 19. stoletju. Bistvo teh vsebin je kombinacija humornosti in skoraj matematične lingvistične spretnosti. Njegove lahkotne in premišljene besedne igre, logika in fantazija so med Carollovo bralno občinstvo zasidrale tako otroke kot tudi literarno elito in na svojevrsten način zaznamovale moderno kulturo.
162 strani, trda vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Več avtorjev
Slovenska knjiga včeraj in jutri
Zbornik Zgubljeno v prodaji izpred dveh let je razkril sedem raznovrstnih, kompleksnih in jasnih pogledov na položaj slovenske knjige med državo in trgom v tretjem tisoèletju. Avtorji besedil (uredniki, profesorji in publicisti) so takrat ugotavljali, da se je v èasu samostojne Slovenije število izdanih knjižnih naslovov podvojilo, naklade so se razpolovile, zaznali so upad prodaje, moèno pa se je poveèal obisk v knjižnicah.
Sedaj je pred nami Slovenska knjiga vèeraj in jutri, pod katero se je podpisalo šest avtorjev in dve avtorici: štirje so svoje takratne poglede na prihodnost slovenske knjige zapisali že v knjigi Zgubljeno v prodaji, pridružujejo pa se jim še štirje novi pronicljivi intelektualci s svojimi prispevki. Majo Breznik, Zdravka Dušo in Manco Košir so zamenjali Meta Grosman, Andreja Milošiè, Mitja Èander in Evald Flisar. Koncept zbornika temelji na prehodu od eksplicitnih, na številkah osnovanih podatkih o podpori in financiranju knjige na Slovenskem, k nekoliko bolj sofisticiranim pristopom k problematiki domaèe knjige, saj se zbornik izteèe v mehkejšo linijo s prispevkom pisatelja Flisarja o pisatelju in knjigi v prostoru in èasu. Ob branju prièujoèega zbornika se bodo pred vami izrisali model podpore domaèi knjigi v zadnjih letih, pozicija slovenskega založništva po prehodu iz socializma v kapitalizem, kontrast med blešèeèimi knjižnimi statistikami in turobno univerzitetno infrastrukturo, pomen knjižnega urednika v èasu globalizacije, posledice morebitnega poveèanega davka na knjige in težave nekomercialnih založb, razvoj bralnih strategij za uspešnejšo literarno socializacijo in položaj knjige v javnem interesu.
Knjiga kot medij je doživela izjemno naglo rast z razvojem in s širjenjem izobraževanja v uspešnih razvijajoèih se družbah. Zato sta njena razširjenost in uporaba pomembna pokazatelja krepitve in trdnosti družbe znanja. Nekateri odgovori na to, kakšna bo v tem smislu prihodnost Slovenije, vas èakajo tudi v tej knjigi.
192 strani, mehka vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Rok Gregorin
Veleknjigarne v Sloveniji
Gregorin posega na področje razvoja veleknjigarn v svetu in jih primerja s slovenskim knjižnim trgom. V prvem delu se ukvarja z anglosaškim svetom, ki je v preteklosti preoblikoval svetovni knjižni trg. Predstavi proces globalizacije in išče temelje, ki so omogočili nadgradnjo prodajnih mest knjige v veleknjigarno.
Drugi sklop je namenjen odnosu slovenskih bralcev do knjige in kupovanja knjig. Odkriva razloge, ki ovirajo knjigarniško prodajo in posledično razvoj knjigarniških mrež, predstavi dve največji verigi knjigarn v Sloveniji in preuči možnosti za vzpostavitev veleknjigarne. Problematika je osvetljena z ekonomskega, sociološkega in zgodovinskega stališča
168 strani, mehka vezava
16.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Branko Gradišnik
Strogo zaupno o Sloveniji I, II
Branko Gradišnik je nase opozoril z dvema odmevnima kratkoproznima zbirkama iz osemdesetih let: Mistifikcije in Zemlja zemlja zemlja (za slednjo je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada). Širši javnosti se je vtisnil v spomin predvsem kot kolumnist in prevajalec zahtevnih avtorjev (med njimi tudi Dickensa, Adamsa, Goldinga, Tolkiena in Twaina).
Najnovejša knjiga se na prvi pogled navezuje na njegova dobro sprejeta in iskriva potopisa Strogo zaupno na Irskem in Strogo zaupno po Siciliji. A podobnost naslovne sintagme je zavajajoča, saj tokrat ne gre za potopis. Knjiga je iz praktičnih in načelnih razlogov zasnovana kot bi-ciklopedija. Glava Vojvodine Kranjske obsega fizično in družbeno geografijo. Tu najdete opredelitev slovenskega prostora (lege, geostrateških prednosti, naravnih bogastev in gospodarstva), časa (zgodovine), prebivalcev (naroda, porekla in značaja), njihovih bivališč (mesta in podeželja) in soseske (Hrvatov, klopov ipd.).
Drugi del, Rep Vojvodine Kranjske, obravnava segmente družbenega, zasebnega in mitološkega življenja v Sloveniji. Gre za obdelavo treh realnosti: politično-upravna in javnosektorska dimenzija odraža skrb države za njene kliente (podrepnike), dimenzija življenjskega sloga se izkazuje v načinih zapravljanja časa (repetitorstvo), mitološka dimenzija pa se ubeseduje neodvisno od realnosti (repenčenje). V poglavju zobje je med drugim zapisano tole: "Zobje so edina reč, ki je pri človeku zares nepokvarljiva in neuničljiva. Oziroma je takšna bila, dokler se niso pojavili zobozdravniki. To se je zgodilo nekako v 16. stoletju … V svetovni portretistiki se je s tem začelo obdobje, ki mu kritiki pravijo "faza piškavih zob". Zanjo je značilno, da med portretiranjem nihče več ne razklepa čeljusti. Šele izum vrtalnega stroja je zadevo do neke mere popravil, kakor se lepo vidi na Munchovi mojstrovini Krik (1893)."
Gradišnik se je z obilico humorja in sarkazma poigral z našo deželo po dolgem in počez, zdi pa se, da mu tudi geografska odmaknjenost omogoča bolj sproščen pogled na Slovenke in Slovence. Ta zabavni polihisterični blefsikon, oplemeniten s provokativno-humornimi ilustracijami Zorana Smiljanića, ima potemtakem predvsem nalogo, da okrepi avtohtono slovensko zavest in nam povrne izvirni narodni ponos – ponos, ki izvira iz naše majhnosti.
242 strani, trda vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Jeffrey Masson
Zablode psihoterapije
Zablode psihoterapije (1988) predstavljajo eno najodmevnejših del J. M. Massona, zgodovinarja in nekdanjega psihoanalitika, ki je s svojimi deli o psihoterapiji in njenih začetnikih zbudil izjemen javni in strokovni odziv. S to kontroverzno knjigo je Masson zamajal temelje moderne psihoterapije, lotil se je tako Freuda kot Junga, odločno pa je izpodbijal tudi Perslove in Rodgersove terapevtske metode. Kot projektni direktor Arhivov Sigmunda Freuda je imel dostop do vse dokumentacije tega intrigantnega dunajskega terapevta, z izsledki zgodovinskih zapisov pa je razkril številne nepravilnosti celotne psihoterapevtske stroke. Zavzeto in jasno poziva strokovnjake in laike k prepoznavanju napak in h kritičnemu odnosu do psihoterapevtskih metod, ki v svoji osnovi hočejo spreminjati človeka. Angažirano razmišlja o številnih zlorabah pacientov, ki nastanejo kot posledica neizogibne premoči terapevtov nad nemočnimi žrtvami in na podlagi analiz dokazuje, da je psihoterapija v svojem bistvu škodljiva in da so skoraj vse njene oblike potencialno nezdrave. Z uvodom priznane britanske psihologinje Dorothy Rowe in v slovenskem primeru dodanim zaključkom dveh domačih strokovnjakov, dr. Perka in dr. Ruglja, knjiga kar kliče k »spremembi mišljenja« in v svojem izvirniku velja za enega temeljnih dokumentov o zgodovini psihoterapije, zaradi česar je njen prevod izjemen doprinos k slovenskemu družboslovju in humanistiki.
418 strani, trda vezava
28.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Filmski Almanah 2006
Letni Filmski almanahi Marcela Štefančiča pri različnih založbah kontinuirano izhajajo že od leta 1991. Lahko bi rekli, da ima teh 16 preglednih filmskih zvezkov med filmofili danes že pravi kultni status. Pri založbi UMco je Štefančič izdal zadnjih šest Almanahov, vključno z najnovejšim, ki ga predstavljamo. Kot zmeraj, je abecedno urejenim filmskim kritikam iz domačih logov, dodal tudi svoj bonus, ki je letos še posebej obsežen, seveda pa ne gre zanemariti jagodnega izbora - Štefančičevih 11! Izdajo Almanaha že več let podpirajo tudi vsi slovenski filmski distributerji.
320 strani, mehka vezava
19.00 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Darko Hederih
Svoj klavir pa menda že poznam in druge (iz)brane humoreske
Darko Hederih je mariborski psiholog, šolski svetovalni delavec, sestavljalec testov, kvizov in avtor številnih hudomušnih zgodb, ki jih objavlja v dnevnem časopisju, za njihov podaljšan rok trajanja pa je poskrbela pričujoča knjiga. Zgodbe pripovedujejo o vsem mogočem, od tegob sodobne medicine in birokratskih zapletov do tega, kako se ogniti maniakom in prevarantom, razkrije pa nam tudi številne osebne polomije, ki so tako običajne, da bi se lahko zgodile tudi vam. Le zapisati jih ne znamo tako iskrivo kot Hederih. Za ljubitelje zabavnega in sproščujočega branja.
240 strani, trda vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Jerome Klapka Jerome
Dnevnik romanja
Zabavna zgodba humorista Jerome Klapka Jerome v stilu njegovega uspešnega romana Trije možje v čolnu. Po besedah avtorja je to: »Knjiga, ki bo bralcu razvila duha. V tej knjigi vam bom povedal vse o Nemčiji - vsekakor vse, kar jaz vem o Nemčiji - in o pasijonski igri v vasici Ober-Ammergau.« Gre za humorni opis človeških čudaštev in spalnih navad ter vseh možnih preglavic z nemškimi železniškimi uradniki. Knjižica ni nikakršen špeh. Primerna je za branje v parku, med kosilom ali pod klopjo. Lahko jo berete tudi v čakalnici pri zobozdravniku.
144 strani, trda vezava
19.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Branko Gradišnik
V senci pod zelenim zmajem
Branko Gradišnik (1951), profesor umetnostne zgodovine in sociologije ter magister humanističnih ved, se je vtisnil v spomin predvsem kot kolumnist in prevajalec. Njegova razprodana knjiga v dveh delih, Strogo zaupno o Sloveniji, se je na prvi pogled navezovala na iskriva potopisa Strogo zaupno na Irskem in Strogo zaupno po Siciliji, a v resnici ni šlo za potopis. V podobni maniri se je zdaj lotil še Ljubljane. Unikaten hvalospev Ljubljani je po zaslugi avtorja polna umetniške svobode ter humorja, na katerega danes vse prepogosto pozabljamo. Dobrodošli v Ljubljani!
304 strani, trda vezava
24.90 EUR (0 SIT)
|
| |
 |
Janez Rugelj
Pot samouresničevanja
Ponatis razprodane knjige nedavno preminulega najbolj znanega slovenskega psihiatra dr. sc. med. Janeza Ruglja, dr. med., ki se je ukvarjal predvsem z zdravljenjem alkoholikov in drugih ljudi v stiski, prinaša nadroben pregled njegovih delovnih metod. Javnost dr. Ruglja pozna predvsem kot psihiatra, ki je s svojimi metodami in izjavami nemalokrat dvignil veliko prahu, vendar je prav on zaslužen, da so se številni alkoholiki in drugi zasvojenci lahko dvignili z življenjskega dna in si ustvarili novo življenje. Dr. Rugelj je na podlagi znanja, ki si ga je pridobil pod mentorstvom prof. dr. Vladimirja Hudolina, razvil svojo socialno-andragoško metodo. Ta s pomočjo vzgojnoterapevtskih sredstev ljudem pomaga do spremembe življenjskega sloga in samouresničitve. Čeprav je njegova metoda v strokovnih krogih naletela na močna nasprotovanja, je z njo uspel pomagati marsikateremu zasvojencu. Obsežno delo na koncu prinaša tudi avtorjevo mini avtobiografijo, v kateri bralcem osvetli svoje življenje in delo.
1216 strani, trda vezava
29.80 EUR (0 SIT)
|
|
|
