 |
|
 |
Izberi zbirko:
modra |
rdeča |
zelena |
bela |
mini |
v pripravi
| |
 |
Marcel Štefančič, jr.
Stekli psi Quentina Tarantina
Da so o Steklih psih vsi govorili, še preden jih je sploh kdo videl, ni bilo presenetljivo. Stekli psi so imeli namreč najboljšega možnega promotorja, najboljšega možnega tiskovnega predstavnika, najboljšega možnega advokata, najboljšega možnega apologeta, najboljšega možnega agenta – Quentina Tarantina, scenarista in režiserja Steklih psov. Tarantino, ki je – po besedah Petra Biskinda – izgledal kot “Martin Scorsese v Popajevem telesu”, je znal o svojem filmu govoriti tako, kot znajo najbolj lucidni filmski kritiki govoriti o drugih filmih – in o drugih filmih je znal govoriti tako, kot da so njegovi, kot da jih je potemtakem sam posnel. Za razliko od drugih režiserjev, ki so komaj čakali, da o filmih nehajo govoriti, je Tarantino komaj čakal, da začne govoriti o filmih. O svojem in drugih. In ko je začel govoriti, ni nehal. Novinarji so dobili zgodbe in intervjuje, ne da bi zastavili eno samo vprašanje. Odgovori so prihajali sami. Tarantino je bil odgovor na vsa vprašanja: fan, ki je postal režiser.
|
| |
 |
Louis Giannetti
Kako razumeti filme
Avtor monografije, profesor in vrhunski strokovnjak s področja filmskih študij, se filmske teorije loteva izredno sistematično in plastično. Film najprej razstavi na njegove najosnovnejše sestavne dele. Zanimajo ga tako tehnični vidiki, na primer montaža, zvok, mizanscena, pisanje scenarija, kot tudi kulturnoestetski, kot sta ideologija in kritika. Avtorjev namen je bralcem predvsem razložiti, kako razumeti sedmo umetnost, zato zelo znanstven, teoretičen pristop združuje s praktičnimi primeri, ki tako različne filmske teorije približajo tudi bralcem, ki se s filmom s teoretične plati srečujejo prvič, recimo dijakom, študentom in vsem, ki jih zanima film. To je tudi ena največjih odlik knjige, ki se jo lahko uporablja kot izredno kakovosten učbenik, v slovenskem prostoru pa takšne, niti podobne, knjige še nimamo. O izredni kakovosti in prodornosti knjige priča tudi dejstvo, da se bo slovenski prevod knjige pripravljal na podlagi že enajste, najnovejše izdaje, ki je izšla v prejšnjem letu, njena vsebina in spremljavalno slikovno gradivo pa sta bila primerno posodobljena. Monografija je razdeljena na dvanajst poglavij, ki se posvečajo posameznim sestavnim delom filma, zadnje poglavje pa na primeru filma Državljan Kane prinaša sintezo vseh spoznanj in vidikov filmskega ustvarjanja, predstavljenih v predhodnih poglavjih. Avtor v posameznih poglavjih združi teoretske razprave, ki jih nato ponazori v študijskih primerih, v katerih so praktično predstavljeni številni filmi. Teoretske predstavitve različnih vidikov nastajanja filma in njim pripadajoči študijski primeri so zgrajeni na dihotomiji med realizmom in formalizmom. Poglavje, namenjeno filmski kritiki, pa obdela različne znanstvene metodologije, ki se ukvarjajo s tem, kako analizirati nek film: pozitivistični, formalistični, strukturalistični, avtorska teorija in drugi. Bralca nato še dodatno poduči o znanstvenem aparatu s pomočjo študijskih primerov, ki shematično prikažejo in ilustrirajo različne teoretične pristope, vse z namenom, bralca naučiti, kako razumeti film. Omeniti velja še izjemno natančno imensko kazalo, ki učinkuje kot pomembnen pripomoček branju in bi ga morala imeti vsaka znanstvena monografija, slovar strokovnih izrazov na koncu knjige, delo pa se začenja z avtorjevim uvodom.
Knjiga je napisana v jasnem in preglednem pedagoškem slogu, ki je sicer dovolj nazoren in shematičen, da je primeren tudi za laične bralce, ki o filmu nimajo nekega vidnega predznanja. Po drugi strani pa je slog tako strokoven in kompleksen, da bo knjiga primerna in uporabna za strokovnjake s filmskega področja, saj jim bo knjiga predstavljala pomembno referenčno delo. Slovenski prevod monografije bo več kot dobrodošel, saj ga bodo dijaki, študentje in vsi filmski navdušenci lahko uporabljali, da se bodo seznanili s svetom ustvarjanja filma in ga bolje razumeli.
|
|
|
