Street workout vadba ti da moč in ravnotežje

Čisto nepričakovano sem videla, da obstaja street workout telovadba, ki mi je takoj delovala zelo zdravo za telo. Ko sem šla malo prebirat o tem, me je čisto navdušila, ker pa žal živim v malem kraju, se mi tega nimamo. Nisem mogla pozabiti street workout telovadbe in začela sem razmišljati, da bi jo začela izvajati sama in kaj vse bi morala imeti, da bi lahko to delala. Tolažila sem se z mislijo, da se vse da kupiti in ker imamo doma res velik travnik, bi lahko vse to imela doma.

Kar nekaj odlomkov sem si pogledala na spletu in naredila kompleks vaj, da bi street workout začela izvajati doma. Kar sem nujno potrebovala za moč in ravnotežje, da sem lahko telovadila sem si kupila, tako sem lahko začela sama. Po enem tednu, ko sem povedala prijateljici, da street workout delam sama doma, mi je rekla, če se mi lahko pridruži. 

Sama sem zelo družabni človek in tako lahko z veseljem povem, da smo čez en mesec že bile 4 punce, ki smo trikrat na teden telovadile pri meni doma. Telovadba z lastno težo je naporna in kar nekaj časa smo potrebovale, da smo vaje približno pravilno izvajale, kar nekaj pota je preteklo. Nekatere so obupavale, a smo se skupaj motivirale, da smo vedno nekako zaključile trening. Sedaj naša telovadba street workout traja že pol leta, prav smejimo se, ko se spomnimo naših začetkov, kako smo bile slabe, kako nismo imele moči, ravnotežja, danes pa je slika že čisto drugačna, danes smo videti že prave profesionalke in komaj čakamo treninge, prej smo trpele pri treningih, sedaj se dopolnjujemo in smo srečne, da smo tako vztrajne. 

Ni boljše telovadbe kot street workout, človek ne more verjeti, da ne potrebuje več fitnesa, kajti ta vadba ti sigurno da več kot fitnes. Naše mišice in ravnotežje pove vse, enostavno imamo zdravo in lepo postavo.

Selitev na obalo, nov stil življenja in izpit za čoln

Ljudje smo navajeni živeti varno in da vemo, kaj lahko pričakujemo naslednje dni, tedne, mesece, sam sem naredil korenito spremembo, sama selitev in izpit za čoln mi je spremenilo življenje. Ne radi se izpostavljamo, kajti boljše je biti varen in doživeti manj stvari, čeprav kasneje vsi po tihem hrepenimo po nekaj več. Sam sem imel dosti tega enoličnega življenja, bil sem ločen, moji otroci so zrasli, niso me več potrebovali in odločil sem se, da malo pobrskam po svojih neuresničenih željah in na plano je prišla obala in izpit za čoln, kar sem si želel že kar nekaj časa.

Veliko sem se pogovarjal z sinovi, radi smo bili skupaj in oba sta me podpirala pri tej odločitvi. Pravzaprav sta želela, da čim prej grem na obalo in naredim izpit za čoln, kar bo pomenilo, da bom kasneje kupil eno plovilo in bi se mi lahko pridružila. Sprva sem mislil, da me ne bosta razumela, pa sta me še kako. Tako sem dobil še večji zagon in začel uresničevati plane. Ker je moja služba bila takšna, da sem lahko prosil za premestitev dela na obalo, sem lahko svoje življenje kar hitro spremenil, le neko nepremičnino sem moral najti in to je to. Če imaš denar to ni problem. Kupil sem si stanovanje v Izoli in preselil. V prvem mesecu sem spoznal vse kar sem potreboval, prijavil sem se za izpit za čoln in ga želel narediti čim prej. Povezal sem se z ljudmi, ki se ukvarjajo z plovili in povedal, da si želim kupiti eno poceni plovilo. Že v prvem tednu, ko še niti izpit za čoln nisem naredil, sem našel plovilo primerno zame, ga kupil in čakal dan, ko se bom lahko prvič popeljal po morju. 

Novico, da sem naredil izpit za čoln sem takoj sporočil sinovoma in že tisti vikend smo se skupaj popeljali po morju in nazdravili mojim uresničenim željam. Človek zmore marsikaj, le zavedati se mora, da so želje uresničljive, kot je bila moja, da naredim izpit za čoln in živim na obali.

Zdravljenje in vnetje mehurja

Ko nam zdravje ponagaja, potem se nekateri šele zavedamo, kako smo lahko srečni, ko smo zdravi, tudi mene je presenetilo vnetje mehurja, ko enostavno sploh nisem vedela kaj se dogaja. Tako počasi so se začeli kazati simptomi, ki pa jih nisem jemala resno. Zelo rada sem tekla in same rahle bolečine sem po navadi predpisala prav teku. Tako se je moje skrito vnetje mehurja nadaljevalo naprej.

Kmalu sem začela opažati, ko sem šla teči, da se moram ustaviti, ker moram lulat, nič mi ni bilo jasno, ker sem pred tekom vedno poskrbela za to. Nekako sem se sprijaznila, da sem pač več pila in tek nadaljevala. Drugi dan sem spet šla na tek in spet se je zadeva ponovila s tem, da me je pri uriniranju tudi peklo. Takrat sem že pomislila na vnetje mehurja, vendar se s tem nisem obremenjevala. Zvečer pa me je začelo boleti v medenici in vedela sem ,da to pa nekaj ne bo  v redu.

Naročila sem se na odvzem urina, ker sem sumila, da imam vnetje mehurja in točno tako so pokazali tudi rezultati. Nekaj dni sem bila bolj slabotna in nisem imela nobene energije, pravzaprav moram priznati, da sem bila zelo nejevoljna in tečna sama nase. Ko sedaj pomislim nazaj, zakaj sem jaz dobila vnetje mehurja res ne vem, nekateri pravijo, da je pri ženskah vnetje mehurja kar pogosti pojav, jaz sem ga imela prvič in upam, da tudi zadnjič, ker to res ni prijetna bolečina.

Ko sem prenehala jemati zdravila, sem kmalu spet začela teči, brez teka si ne predstavljam živeti, verjetno sem bila še toliko slabše volje, ker sem te dni, ko sem imela vnetje mehurja morala počivati, moje telo pa je želelo gibanje. Sedaj sem spet nazaj v formi, nič več me ne tišči lulat med tekom in sedaj bom tudi bolj pozorna, če se bo vnetje mehurja ponovilo, ker so me opozorili, da se lahko.

Definitivno je bilo presenečenje kolesarski park za odrasle

Z fantom sva se spoznala pred kratkim in oba sva bila športna tipa človeka, enostavno sva imela rada šport, na kar me je fant povabil na kolesarski park za odrasle, vendar mi tega ni hotel povedati, rekel je samo, da greva nekam, kjer bom doživela nekaj novega.

Kar dolgo sva se peljala, videla sem da greva nekam visoko proti gorenjski in res sva šla v Kranjsko goro, takrat sem si mislila, da se bom peljala mogoče z čim in da bo nekaj adrenalinskega, ko pa sem jaz videla pred sabo plakat kolesarski park sem bila kar malo presenečena, ne da si ne bi upala, ampak tega resnično še nisem počela in nisem vedela kaj me čaka. Izposodila sem sva si vse potrebno in šla. Malo sem približno vedela, kakšne so te poti in kako so eni samozavestni in hitri. To je bil zame res izziv, kajti bil je noro dober kolesarki park, začela sem čisto počasi in potem kolesarila tako, da me ni bilo strah, hitrost sem prilagodila mojim možnostim in nisem hotela pretiravati, ker kolesarski park lahko resnično doživiš zelo adrenalinsko in hitro. Nisem hotela zadrževati fanta in mu tako rekla naj izzivi kolesarski park in naj me počaka na koncu.

Seveda pa on ne bil on, če ne vsake toliko ne bi čakal ob progi, tako da lahko rečem, da sva kolesarski park prekolesarila skupaj, le vsake toliko je on malo pobegnil, ker si je dal duška. Vedno rada doživim nekaj novega, če je to povezano z športom sem še toliko bolj vesela in ta kolesarski park mi je dal prelep nepozabni dan, če se bo takšno druženje pri naju nadaljevalo lahko samo rečem, da bom srečna. Sedaj, ko sem prvič probala kolesarski park, pa edino vem, da bi ga rada prevozila še velikokrat in da bom vedno bolj obvladala.

Izpit za motor že imam, potrebujem le še motor

Kako lepo mi je videti, ko se kakšen lep motor v mojem okusu pripelje mimo mene. Kot mlad sem delal izpit za motor istočasno, kot izpit za avto. Takrat so bili drugačni časi in to je bila priložnost, če si že delal izpit za avto, da si naredil tudi izpit za motor. Moji starši so mi to omogočili in takrat moram priznati še nisem imel takšne želje, ali pa je bila želja potlačena, ker sem se zavedal, da motorja ne morem imeti. Kajti bil sem še mlad in sovjega prihodka nisem imel, starši pa tudi niso imeli denarja, da bi mi kupili motor.

No, če resnici pogledamo v oči, si verjetno niti želeli niso, da pri 18 letih vozim motor čisto brez izkušen, takšen živahen kot sem bil. Vedeli pa so, da je idealna priložnost, da izpit za motor naredim in če si bom kdaj želel voziti motor, ne bom potreboval narediti izpita, ker ga bom že imel.

Točno to se je zgodilo, ko sem šel študirat, me je vedno bolj vleklo v motorje, zdelo se mi je da slišim še samo njihov zvok. Vendar takrat še nisem imel denarja, do denarja pa sem prišel, ko sem si ustvaril družino in imel redno službo. Seveda, sem vedel, da ne morem voziti motorja takoj po sinovem rojstvu, že zaradi varnosti, počakal sem, da je sin dopolnil 15 let, potem pa sem si motor privoščil.

Prva moja vožnja je bila fantastična in izpit za motor mi je res prišel prav, sem si takrat rekel. Leta so minila, vendar želja je ostala, dokler se mi ni uresničila. Danes grem na kakšno lažjo vožnjo za vikende, žena sicer noče z menoj, ker pravi da ne bova oba na istem motorju.

Ne vem pa, če v mladih letih ne bi naredil izpit za motor, če bi se mi ljubilo pri teh letih delati izpit. Lahko rečem samo hvala staršem.

Ko ozdravitve pri raku ni moč pričakovati, kaj nam potem pomeni kemoterapija

Zakaj človek ne živi zdravo, se vpraša, ko od nekoga sliši, da je zbolel za rakom in ga čaka kemoterapija, ko skoraj ni več možnosti ozdravitve. Kako neumni smo, ko se ne prehranjujemo zdravo, ko ne skrbimo za svoje telo z telovadbo, ampak v svoje telo ne vlagamo, potem se ne moremo čuditi, da telo enkrat reče stop. A kaj, ko takrat ni več možnosti nazaj, takrat lahko še samo upamo, da se bomo pozdravili.

Sama sem prepričana, da telo prej opozarja in nam daje vedeti ,da je nekaj narobe, da se je potrebno vprašati, ustaviti, premisliti, kako in kaj živimo. A malo nas je takih, po navadi živimo naprej, dokler na s dobesedno ne vrže v posteljo. Potem nam izvid, kot je rak in kemoterapija postavi življenje pred naš nos. Takrat se moramo soočiti sami z seboj, ni več drugih, ni več službe, slabe hrane, slabih navad, vsega tega se zavedamo in tudi to, da je sedaj čas, ko bomo imeli srečo in dobili novo priložnost, ker nam bo kemoterapija pomagala, ali pa bomo nemočni do konca obležali v bolnišnici.

Kako naj se človek počuti, ko ti povedo da imaš raka in da je malo možnosti, da ti bo kemoterapija pomagala, kaj naj reče, kako naj se obnaša?

Nihče ne ve tega odgovora, verjetno pa si vsak želi živeti in mu je kemoterapija tisto edino upanje, ki se ga oprime in drži. Želi si samo pozitivnih izvidov, samo to čaka in čisto nič drugega ne premišljuje. Ko ti rečejo, da imate malo možnosti in da vam verjetno tudi kemoterapija ne bo veliko pomagala, takrat se vam sesuje svet. Ljudje smo močna bitja in zmoremo tudi to, ker nam drugega ne preostane, tako živimo naslednje dni v upanju, da pa bo kemoterapija naredila čudež in da nam bo podarila leta življenja še naprej. 

Zakaj igre na srečo?

Fascinantno je koliko ljudi naravnost obožuje igre na srečo. Celotna mesto kot so npr. Las Vegas so posvečena tej zanimivi stroki. Ljudje smo vedno imeli potrebo po preizkušanju svoje sreče in skozi stoletja se je ta želja razvila v celotno industrijo, ki je vredna ogromno denarja. 

Nič ne more nadomestiti adrenalina, ki ga začutimo ko vržemo kocko ali pa primemo novo karto v roke in to zadeva vse igre na srečo. Nikoli ne veš ali bo to trenutek sreče ali pa boš izgubil. Ta adrenalin veže prav vse ljudi, ki so del tega divjega sveta. Glamur, pijača in ogromno denarja  so sanje marsikaterega posameznika in mnogi ljudje si želijo občutek, da so središče pozornosti ob metu kocke in so vsi pogledi usmerjeni v njih, občutiti vsaj enkrat v življenju, vse igre na srečo dajejo ta občutek. 

Če želiš izkusiti tisti pravi čar takšnega načina življenja je pravo mesto eden in edini Las Vegas. Casinoji do koder seže oko in neskončna mera zabave. Napisi vseh barv, ki ponoči nikoli ne ugasnejo in te vabijo v prostore, kjer se dogaja čarovnija. Velike količine denarja kar čakajo, da jih ljudje osvojijo. Vse to omogočajo igre na srečo. Občutek, ki ga ob tem doživiš ni mogoče opisati, lahko se ga le izkusi. 

Četudi sem bil mnenja, da je na vprašanje: »zakaj ravno igre na srečo?« odgovoriti preprosto, v resnici ne morem točno opisati za kaj gre. Mislim, da lahko ta občutek razumejo le tisti, ki so bili del tega. Četudi je pri igrah na srečo prisotnih ogromno negativnih konotacij moram vsekakor pripomniti, da je to nekaj kar more izkusiti vsak posameznik, ki obožuje adrenalin in svet glamurja. Potrebno je ohraniti zdrav razum in če smo poskrbeli za ta korak, potem nam lahko igre na srečo samo razširijo obzorja, nam pomagajo odkriti dele sebe katere morda še nikoli nismo videli in v končni fazi prinesejo tudi nekaj denarja. 

Velikost jedilne mize

Kaj pa vam pomeni velikost jedilne mize? Vam je to pomembno ali vam je čisto vseeno, kako velika miza je v vaši kuhinji ali jedilnici? 

Sama sem pri celotni opremi hiše, kar zahtevna, pa ne rečem, da sem zahtevna za vse stvari, določene stvari pa so mi posebej pomembne. Gledam bolj skozi to, da je lepa energija v hiši, da je družina skupna in zato mi ogromno pomeni druženje družine in če pogledamo, kateri prostori so namenjeni druženju, prav zagotovo vemo, da je to dnevni prostor in kuhinja, nikakor pa ne smemo pozabiti jedilne mize, za katero se vsi skupaj zberemo, jemo, družimo, pogovarjamo in se imamo lepo.

Lahko bi rekli, da so jedilne mize ključnega pomena našega druženja, kajti hrana nam prinese tisto zadovoljstvo in če družina to deli skupaj je še toliko lepše. Jaz prisegam na največje jedilne mize kar jih v svoje jedilnice in kuhinje lahko damo. Ko me nekdo vpraša za nasvet, kakšna jedilna miza bi bila primerna, vedno rečem, da tam ko bo miza, naj vzame meter in izmeri najdaljšo dolžino, ki je možna in takšna naj bo jedilna miza. Nekateri se mi smejijo, vendar vedo da imam še kako prav, še posebej tisti, ko so imeli izkušnje, ko so njihove jedilne mize bile majhne. Tako so vedno imeli na mizi gnečo in nikoli niso mogli mize tako pripraviti, kot bi si želeli, vedno so morali hrano nositi na mizo po delih.

Ko enkrat imaš tega dosti, potem veš, kako priročne in praktične so velike jedilne mize in nikoli več ne boš kupil male in jo tiščal v kakšen kot. Takrat boš izbiral velike mize in jo postavil na sredino prostora, da bo okoli in okoli dovolj prostora za gibanje in sedenje.  Torej, ko izbirate jedilne mize, ne pozabite, da mora biti največja, kar je lahko za vaš prostor, nikoli vam ne bo žal te odločitve.  

Pri meni se pije Illy kava

Od kar sem kupila kavni aparat in si delam Illy kave sama doma, moje prijateljice raje pridejo na kavo k meni, kot pa da gremo kam v kavarno. To je prišlo čisto tako, ko sem enkrat rekla, da sem si kupila novi kavni aparat in da so mi kave prav dobre, ker je Illy kava res dobra. Potem pa so prijateljice že iz radovednosti rekle, da bi rade mojo kavo probale. Kaj češ lepšega, kot klepet z prijateljicami pri meni doma ob dobri kavi.

Vedno sem bila rada gostiteljica, jaz bi vedno imela polno hišo ljudi, to mi pomeni ogromno in ko me obiščejo prijateljice nepričakovano, takrat sem najbolj srečna. Včasih zjutraj sedim za mizo in kar tako napišem prijateljicam, če ima katera čas za mojo Illy kavo in res, se marsikdaj katera pripelje, da malo počvekamo, jaz pripravim kavico in ni mi lepšega. 

Sama sem ljubiteljica macchiato kave, včasih, ko sem bila še mlada, sem pila tiste velike bele kave, danes pa mi veliko mleka v kavi ne naredi dobro v želodcu in pijem macchiato kave, še predenj pa sem začela piti te kave, sem pila kapučino, kar je bil tudi ok, vendar mi je bilo še preveč mleka. 

Enkrat sem se prav odločila, da malo preštudiram te kave in takrat sem se odločila, da bom pila Illy kavo, ker me je po kvaliteti najbolj prepričala in nisem se zmotila, ker je ta kava res dobra.

Tudi prijateljice jo imajo rade in prav lepo je videti, ko k meni pridejo dobre volje in čakajo na to mojo Illy kavo, ker vedo, da se bom potrudila, da bo kar seda najboljša. Saj veste, kako pa potem čas beži in lahko vam rečem, da se po navadi tako dolgo zaklepetamo, da na koncu vsaka spije dve Illy kave. To že zdaj vse vedo, redko kdaj se pri meni spije samo ena kava.