Definitivno je bilo presenečenje kolesarski park za odrasle

Z fantom sva se spoznala pred kratkim in oba sva bila športna tipa človeka, enostavno sva imela rada šport, na kar me je fant povabil na kolesarski park za odrasle, vendar mi tega ni hotel povedati, rekel je samo, da greva nekam, kjer bom doživela nekaj novega.

Kar dolgo sva se peljala, videla sem da greva nekam visoko proti gorenjski in res sva šla v Kranjsko goro, takrat sem si mislila, da se bom peljala mogoče z čim in da bo nekaj adrenalinskega, ko pa sem jaz videla pred sabo plakat kolesarski park sem bila kar malo presenečena, ne da si ne bi upala, ampak tega resnično še nisem počela in nisem vedela kaj me čaka. Izposodila sem sva si vse potrebno in šla. Malo sem približno vedela, kakšne so te poti in kako so eni samozavestni in hitri. To je bil zame res izziv, kajti bil je noro dober kolesarki park, začela sem čisto počasi in potem kolesarila tako, da me ni bilo strah, hitrost sem prilagodila mojim možnostim in nisem hotela pretiravati, ker kolesarski park lahko resnično doživiš zelo adrenalinsko in hitro. Nisem hotela zadrževati fanta in mu tako rekla naj izzivi kolesarski park in naj me počaka na koncu.

Seveda pa on ne bil on, če ne vsake toliko ne bi čakal ob progi, tako da lahko rečem, da sva kolesarski park prekolesarila skupaj, le vsake toliko je on malo pobegnil, ker si je dal duška. Vedno rada doživim nekaj novega, če je to povezano z športom sem še toliko bolj vesela in ta kolesarski park mi je dal prelep nepozabni dan, če se bo takšno druženje pri naju nadaljevalo lahko samo rečem, da bom srečna. Sedaj, ko sem prvič probala kolesarski park, pa edino vem, da bi ga rada prevozila še velikokrat in da bom vedno bolj obvladala.

Izpit za motor že imam, potrebujem le še motor

Kako lepo mi je videti, ko se kakšen lep motor v mojem okusu pripelje mimo mene. Kot mlad sem delal izpit za motor istočasno, kot izpit za avto. Takrat so bili drugačni časi in to je bila priložnost, če si že delal izpit za avto, da si naredil tudi izpit za motor. Moji starši so mi to omogočili in takrat moram priznati še nisem imel takšne želje, ali pa je bila želja potlačena, ker sem se zavedal, da motorja ne morem imeti. Kajti bil sem še mlad in sovjega prihodka nisem imel, starši pa tudi niso imeli denarja, da bi mi kupili motor.

No, če resnici pogledamo v oči, si verjetno niti želeli niso, da pri 18 letih vozim motor čisto brez izkušen, takšen živahen kot sem bil. Vedeli pa so, da je idealna priložnost, da izpit za motor naredim in če si bom kdaj želel voziti motor, ne bom potreboval narediti izpita, ker ga bom že imel.

Točno to se je zgodilo, ko sem šel študirat, me je vedno bolj vleklo v motorje, zdelo se mi je da slišim še samo njihov zvok. Vendar takrat še nisem imel denarja, do denarja pa sem prišel, ko sem si ustvaril družino in imel redno službo. Seveda, sem vedel, da ne morem voziti motorja takoj po sinovem rojstvu, že zaradi varnosti, počakal sem, da je sin dopolnil 15 let, potem pa sem si motor privoščil.

Prva moja vožnja je bila fantastična in izpit za motor mi je res prišel prav, sem si takrat rekel. Leta so minila, vendar želja je ostala, dokler se mi ni uresničila. Danes grem na kakšno lažjo vožnjo za vikende, žena sicer noče z menoj, ker pravi da ne bova oba na istem motorju.

Ne vem pa, če v mladih letih ne bi naredil izpit za motor, če bi se mi ljubilo pri teh letih delati izpit. Lahko rečem samo hvala staršem.

Ko ozdravitve pri raku ni moč pričakovati, kaj nam potem pomeni kemoterapija

Zakaj človek ne živi zdravo, se vpraša, ko od nekoga sliši, da je zbolel za rakom in ga čaka kemoterapija, ko skoraj ni več možnosti ozdravitve. Kako neumni smo, ko se ne prehranjujemo zdravo, ko ne skrbimo za svoje telo z telovadbo, ampak v svoje telo ne vlagamo, potem se ne moremo čuditi, da telo enkrat reče stop. A kaj, ko takrat ni več možnosti nazaj, takrat lahko še samo upamo, da se bomo pozdravili.

Sama sem prepričana, da telo prej opozarja in nam daje vedeti ,da je nekaj narobe, da se je potrebno vprašati, ustaviti, premisliti, kako in kaj živimo. A malo nas je takih, po navadi živimo naprej, dokler na s dobesedno ne vrže v posteljo. Potem nam izvid, kot je rak in kemoterapija postavi življenje pred naš nos. Takrat se moramo soočiti sami z seboj, ni več drugih, ni več službe, slabe hrane, slabih navad, vsega tega se zavedamo in tudi to, da je sedaj čas, ko bomo imeli srečo in dobili novo priložnost, ker nam bo kemoterapija pomagala, ali pa bomo nemočni do konca obležali v bolnišnici.

Kako naj se človek počuti, ko ti povedo da imaš raka in da je malo možnosti, da ti bo kemoterapija pomagala, kaj naj reče, kako naj se obnaša?

Nihče ne ve tega odgovora, verjetno pa si vsak želi živeti in mu je kemoterapija tisto edino upanje, ki se ga oprime in drži. Želi si samo pozitivnih izvidov, samo to čaka in čisto nič drugega ne premišljuje. Ko ti rečejo, da imate malo možnosti in da vam verjetno tudi kemoterapija ne bo veliko pomagala, takrat se vam sesuje svet. Ljudje smo močna bitja in zmoremo tudi to, ker nam drugega ne preostane, tako živimo naslednje dni v upanju, da pa bo kemoterapija naredila čudež in da nam bo podarila leta življenja še naprej. 

Zakaj igre na srečo?

Fascinantno je koliko ljudi naravnost obožuje igre na srečo. Celotna mesto kot so npr. Las Vegas so posvečena tej zanimivi stroki. Ljudje smo vedno imeli potrebo po preizkušanju svoje sreče in skozi stoletja se je ta želja razvila v celotno industrijo, ki je vredna ogromno denarja. 

Nič ne more nadomestiti adrenalina, ki ga začutimo ko vržemo kocko ali pa primemo novo karto v roke in to zadeva vse igre na srečo. Nikoli ne veš ali bo to trenutek sreče ali pa boš izgubil. Ta adrenalin veže prav vse ljudi, ki so del tega divjega sveta. Glamur, pijača in ogromno denarja  so sanje marsikaterega posameznika in mnogi ljudje si želijo občutek, da so središče pozornosti ob metu kocke in so vsi pogledi usmerjeni v njih, občutiti vsaj enkrat v življenju, vse igre na srečo dajejo ta občutek. 

Če želiš izkusiti tisti pravi čar takšnega načina življenja je pravo mesto eden in edini Las Vegas. Casinoji do koder seže oko in neskončna mera zabave. Napisi vseh barv, ki ponoči nikoli ne ugasnejo in te vabijo v prostore, kjer se dogaja čarovnija. Velike količine denarja kar čakajo, da jih ljudje osvojijo. Vse to omogočajo igre na srečo. Občutek, ki ga ob tem doživiš ni mogoče opisati, lahko se ga le izkusi. 

Četudi sem bil mnenja, da je na vprašanje: »zakaj ravno igre na srečo?« odgovoriti preprosto, v resnici ne morem točno opisati za kaj gre. Mislim, da lahko ta občutek razumejo le tisti, ki so bili del tega. Četudi je pri igrah na srečo prisotnih ogromno negativnih konotacij moram vsekakor pripomniti, da je to nekaj kar more izkusiti vsak posameznik, ki obožuje adrenalin in svet glamurja. Potrebno je ohraniti zdrav razum in če smo poskrbeli za ta korak, potem nam lahko igre na srečo samo razširijo obzorja, nam pomagajo odkriti dele sebe katere morda še nikoli nismo videli in v končni fazi prinesejo tudi nekaj denarja. 

Velikost jedilne mize

Kaj pa vam pomeni velikost jedilne mize? Vam je to pomembno ali vam je čisto vseeno, kako velika miza je v vaši kuhinji ali jedilnici? 

Sama sem pri celotni opremi hiše, kar zahtevna, pa ne rečem, da sem zahtevna za vse stvari, določene stvari pa so mi posebej pomembne. Gledam bolj skozi to, da je lepa energija v hiši, da je družina skupna in zato mi ogromno pomeni druženje družine in če pogledamo, kateri prostori so namenjeni druženju, prav zagotovo vemo, da je to dnevni prostor in kuhinja, nikakor pa ne smemo pozabiti jedilne mize, za katero se vsi skupaj zberemo, jemo, družimo, pogovarjamo in se imamo lepo.

Lahko bi rekli, da so jedilne mize ključnega pomena našega druženja, kajti hrana nam prinese tisto zadovoljstvo in če družina to deli skupaj je še toliko lepše. Jaz prisegam na največje jedilne mize kar jih v svoje jedilnice in kuhinje lahko damo. Ko me nekdo vpraša za nasvet, kakšna jedilna miza bi bila primerna, vedno rečem, da tam ko bo miza, naj vzame meter in izmeri najdaljšo dolžino, ki je možna in takšna naj bo jedilna miza. Nekateri se mi smejijo, vendar vedo da imam še kako prav, še posebej tisti, ko so imeli izkušnje, ko so njihove jedilne mize bile majhne. Tako so vedno imeli na mizi gnečo in nikoli niso mogli mize tako pripraviti, kot bi si želeli, vedno so morali hrano nositi na mizo po delih.

Ko enkrat imaš tega dosti, potem veš, kako priročne in praktične so velike jedilne mize in nikoli več ne boš kupil male in jo tiščal v kakšen kot. Takrat boš izbiral velike mize in jo postavil na sredino prostora, da bo okoli in okoli dovolj prostora za gibanje in sedenje.  Torej, ko izbirate jedilne mize, ne pozabite, da mora biti največja, kar je lahko za vaš prostor, nikoli vam ne bo žal te odločitve.  

Pri meni se pije Illy kava

Od kar sem kupila kavni aparat in si delam Illy kave sama doma, moje prijateljice raje pridejo na kavo k meni, kot pa da gremo kam v kavarno. To je prišlo čisto tako, ko sem enkrat rekla, da sem si kupila novi kavni aparat in da so mi kave prav dobre, ker je Illy kava res dobra. Potem pa so prijateljice že iz radovednosti rekle, da bi rade mojo kavo probale. Kaj češ lepšega, kot klepet z prijateljicami pri meni doma ob dobri kavi.

Vedno sem bila rada gostiteljica, jaz bi vedno imela polno hišo ljudi, to mi pomeni ogromno in ko me obiščejo prijateljice nepričakovano, takrat sem najbolj srečna. Včasih zjutraj sedim za mizo in kar tako napišem prijateljicam, če ima katera čas za mojo Illy kavo in res, se marsikdaj katera pripelje, da malo počvekamo, jaz pripravim kavico in ni mi lepšega. 

Sama sem ljubiteljica macchiato kave, včasih, ko sem bila še mlada, sem pila tiste velike bele kave, danes pa mi veliko mleka v kavi ne naredi dobro v želodcu in pijem macchiato kave, še predenj pa sem začela piti te kave, sem pila kapučino, kar je bil tudi ok, vendar mi je bilo še preveč mleka. 

Enkrat sem se prav odločila, da malo preštudiram te kave in takrat sem se odločila, da bom pila Illy kavo, ker me je po kvaliteti najbolj prepričala in nisem se zmotila, ker je ta kava res dobra.

Tudi prijateljice jo imajo rade in prav lepo je videti, ko k meni pridejo dobre volje in čakajo na to mojo Illy kavo, ker vedo, da se bom potrudila, da bo kar seda najboljša. Saj veste, kako pa potem čas beži in lahko vam rečem, da se po navadi tako dolgo zaklepetamo, da na koncu vsaka spije dve Illy kave. To že zdaj vse vedo, redko kdaj se pri meni spije samo ena kava.