Sama nisem ravno ljubiteljica kuhanja, ampak pridejo dnevi, ko povabimo širšo družino na kosilo in takrat je dobrodošla vsaka ideja za kosilo, ker mi je najtežje dobiti prav idejo. Včasih mi je to šlo boljše, ker se nisem obremenjevala, kaj ima kdo rad. Danes pa je tako raznolika hrana, da se moraš prej pozanimati, kaj kdo je, ker enostavno ne moreš skuhati tistega, kar sam misliš, da bo dobro. Sedaj že zelo dobro vem, kaj ima kdo rad in rada pripravim takšne jedi, če že moram kuhati.
Ko je ideja za kosilo rešena, potem gre vse lažje. Najtežje pa mi je, da nekaj pripravim in potem to ni dobro, ali pa gosi ne jedo. Človek se trudi in kuha celo dopoldne, potem pa se hrana ne poje. To je res zoprno. Tako raje skuham vedno tisto, kar imajo gosti radi. Ker imam dve hčerki, ki sta si zelo različni, tako vedno gledam na to, da skuham nekaj, kar je obema dobro. Se pa zavedam, da rade pridejo k meni na kosilo in včasih jih pokličem, nekaj dni prej, ker mi vsaka ideja za kosilo pride prav. Ena je takšna, da vedno reče, da ji je čisto vseeno, kaj bom pripravila, ker dobro kuham. Druga pa mi vedno da kakšno idejo, že tukaj sta si različni. Rada imam, da mi dajo, kakšno idejo, ker mi je res najslabše, da na koncu kosila, ostanejo krožniki polni hrane.
Vsaka ideja za kosilo pride prav, od mene pa je potem odvisno, ali jo upoštevam ali ne.
Moj mož mi pri pripravi kosila nikoli ne pomaga, ker pravi, da dobro kuham in da se ne bo mešal zraven. Tudi kakšna njegova ideja za kosilo bi mi prišla prav, ampak je nima prav nikoli. Po eni strani mi je to logično, kajti če ne kuha, tudi idej ne more imeti. Tako sama na koncu odločim, kaj bom pripravila in po navadi se mi posreči in so krožniki prazni.